Jadralni klub NEPTUN

Naslednji postanek bo zaliv Jazi na otoku Molat. Zaliv z vice admiralom zelo dobro poznava. Pred davnimi časi, ko sta bila mlada mornarja še zelo majhna, sva doživela pravo nevihto na tem sidrišču. Sidro je takrat zelo dobro držalo, tako da je odločitev padla.

Mladi mornar si je želel, da mi pomaga pri dvigovanju sidra. Prav in sva šla dvigovati sidro. Dvigala sva ga počasi, da ne obremenjujemo sidrnega vinča. Z znakovnimi signali vice admiralu kažem kam naj se pomika z barko, da lepo navpično dvigamo sidro. Tik pred koncem, nama sidrni vinč crkne. Ja kaj pa je to, hitro pogledam in ugotovim, da se je zataknila veriga. Sidro je bilo že iz vode in mirno morje je dovoljevalo vice admiralu, da obrnil kurz proti severu. Skačem gor in dol po barki, rešim verigo. A sidrni vinč ne deluje, kaj sedaj? Varovalka, še dobro da imam te 250A varovalke na zalogi. Zamenjam in vse deluje.

Jutranja plovba z motorjem je bila popestrena z obujanjem spominov, kjer nam je tudi pred davnimi časi, crknil motor in kako sva se z jadri sidrala. Vice admiral me je pocrkljala s kavico in šilcem žganja. Plovba je trajala zelo kratko, skoraj dve uri. Okrog Molata na njegovi jugo vzhodni strani je močan tok ter polno prelepih zalivov, žal se približuje slabo vreme in vso dnevno kopanje v kopalnih zalivih odpade.

V zalivu Jazi je čez polovico zaliva so napeljane boje, ki označujejo kopališče. Bark na drugem delu zaliva je bolj malo z nami vred nas je bilo osem. Vežemo se v vhodni del zaliva, če slučajno useka burja, da imamo nekaj zavetja. Globina vode je okrog štirih metrov in spustimo 12 m verige. Mlada mornarja nabirata školjke in se že potapljata do sidra. Hitra lekcija za mornarja iz potapljanja. Vedno se potapljata v družbi, vedno imaš buddy-a. V primeru panike, ti lahko buddy pomaga.

Sam iščem kakšne hobotnice pa je vse bolj klavrno. Rib je nekaj, vendar je pretoplo in zato se hladijo v večjih globinah.

Z vice admiralom morava obnoviti ladijske zaloge, zmanjkalo nam je osnovnih potrebščin, kave, vina, piva in tobaka. Trgovina dela samo do 13:00 zaslišim. Čolniček dol, motor dol bencin doliti vsi na čoln in se peljemo na obalo. Vroče pa kot pes, peljemo se čez cel zaliv. Ja kje so pa kopalci se sprašujem?

Zavežemo čoln za pomol in odpeketamo mimo ostankov taborišča do centra vasi , kjer je trgovina. Opravimo vse nakupe in cena je bila povsem normalna. Nabašemo vse v nepremočljiv nahrbtnik in gremo na ogled zvonika v značilni rumeni barvi. Vmes se ustavimo še v pekarni, kjer nakupimo še nekaj kruha. Že smo v čolnu in mladi mornar nas odpelje k matični ladij.

Vročina ne popušča in za kosilo bomo nekaj lahkega. Na barki lenarimo, popoldan ko vročina malce popusti se kopamo in opazujemo prelep sončni zahod. Zvečer vice admiral skuha koruzne testenine in speče telečje zrezke. Zvečer popadamo vsak v svojo kajuto.