JK NEPTUN

Noč na boji je bila povsem mirna, od napovedane burje tu b ni pihalo. Zjutraj odvežemo našo barčico in jo počasi odpeketamo proti jugu. Naslednji cilj je mestece Žman, ki od Brbinja po vodni poti oddaljen debelo urico. Zaradi napovedanih južnih vetrov, sem se med potjo odločil, da se bomo sidrali v mestu na severni strani in sicer Luka. Plovba poteka po ustaljenem ritmu. Vice admiral kuha kavo, mladi mornar vrti gumbe in budno spremlja vse kar se tiče tehnike. Mlada mornarka je odkrila novo pozicijo na barki in si veselo pripravlja vse potrebno za uživanje.

Vmes vlečemo tudi panulo, saj smo vsi borbeno razpoloženi po ulovu Jadranske Barakude. Na netu sem zvohal, da en tip lovi ribe in pripravlja okusne večerje v mestu Žman. Skupaj z ženo tudi oddajata sobe in po vseh pričevanjih naj bi bilo top of the top. V glavnem pokličem in jasno, vse imamo polno, dva dni preje itd. Dobro, nekaj chat-ov na FB in že sva domenjena za večerjo v nedeljo. Super, bomo malce počivali. V Luki se zasidramo na sidrišču Gubac, lepo zavarovano proti južni vetrovom. Mlada mornarka mi pomaga pri operaciji sidranje in spustiva 25 m sidrne verige, tako sedaj smo varni.

Zvečer se odpravimo v mesto s čolničkom in opazim, da se vsi pred mestom sidrajo. Vezi na obali so prazni. No to je nekaj novega, nisem še doživel. Verjetno nihče ne teži in zato je polno bark pred mestom. Kopališko cono označuje le nekaj starih kant za olje.

Mesto Luka je majhno, stara trgovina, kjer imajo vse in še kaj več. Jasno pred trgovino polno domačih osebkov v takšnem in drugačnem stanju in vsak ima v roki pivsko flaško ter dve že popiti poleg sebe. Ne moreš se znebiti občutka, kot da bi bil v Laškem na festivalu Pivo in Cvetje.

V lokalu na drugem koncu mandrača se naročimo osvežilno pijačo. Počasi jo srebamo in se pogovarjamo družinske teme. Fotr je spet jasno težak, tako da si takoj naročim še eno pivce za živce.

S čolničkom odpeketamo na naš domek, odigramo še partijo taroka in hitro spat.

Naslednji dan je minil v celodnevnem poležavanju, čiščenju barke, montiranju vseh mogočih senc in jasno veliko plavanja. Vice admiral je pripravil okusno kosilo, ki je bilo bolj lahko, saj smo vsi nestrpno pričakovali večerjo v Sea Heaven. Ob 18:30 nas Denis pobere v Luki na avtobusni postaji. Res, mi smo bili povsem točni in že se peljemo v Žman. Denis je prijazen štajerc, takoj sva usekala eno po štajersko. Odlomek iz filma Moj ata socialistični kulak je padel kot za šalo.

Od tod naprej je avtor vice admiral

Ob prihodu nas je prijazno sprejela Mateja. Ena travarica za dobrodošlico na prekrasni terasi z razgledom na morje. Na vsakem kotičku se opazi Matejina ustvarjalna žilica.Za predjed sta nam postregla izvrstno focaccio, pršut, sir, namaz in inčune. Pojedli smo vse! Denis je spekel ribe (4 brancini, frat in cipelj), Mateja pa nam je postregla še s solato in pečenim krompirjem. Njam!!! Vse smo pospravili ob seveda litru rujnega za skiperja in bezgov sok za ostalo posadko. Mala mornarka je komaj čakala sladice. Mateja je spekla jabolčno pito in piratske rezine. Po večerji smo še malo pokramljali, nato pa nas je Denis odpeljal nazaj v Luko. Skiper je kar pošteno cikcakal po povsem mirnem morju. ;)