JK NEPTUN

Jutranji skok v morje je bil bolj previden kot vse prejšnje dni, saj je veliko navitkov v zalivu. Čolniček imamo že pripravljen in po jutranji kavici in žganici se odpravimo v mesto na drugo kavico. Vmes opazujemo kako se Ist razvija, vse več je pozidave v modernem stilu. V lokalu ob mandraču smo naročili kavice in jo prav hitro spili. Hrup in mestni vrvež nama z vice admiralom ni nič kaj prijal. Na barki je vse tiho le šum morja in vetra, še radio nažigamo kadar smo res željni hrupa. Vmes opravimo nakupe najosnovnejših živil ter slikamo lokal patriot mačke. Vsi so malce razcapani, pogrizeni in ranjeni.

Po foto seansah in na hitro popiti kavi, se skobacamo na barko, pospravimo in že smo odvezani. Najprej sem razmišljal, da bi šel zaradi ugodja po zahodni strani otoka, proti Silbi. Vendar bomo samo poslušali motor in nič ne bomo jadrali. Sredi zaliva spremenim kurz in jo usekamo skozi preliv Zapuntel, ki je med Istom in Molatom. Vodni tok je nam v prednost in Batoo-ja požene na 5.5 kts kot za šalo. Dvignem glavno in mizzen jadro ter počasi obračam v smer Silbe. Burja se dviga in z njo hitreje plujemo tudi mi. Vsa jadra so zunaj in Batoo dosega zavidljive hitrosti, vse do 6 kts. Ob vse večjem nagibanju se vice admiral odloči za posredovanje. Na ukaz sem skrajšal glavno jadro in genovo, toliko da je barka bila malce bolj pokonci in jasno hitrost se je tudi za nekaj desetink znižala.

Za varno zatočišče sem tokrat izbral Južni Porat, na jugozahodni strani otoka Silbe. Vežemo se za bojo povsem blizu obale in ugotovim da imam pod kobilico le pičla 2m. Poleg tega smo tako blizu obale, da bo ob kakšni nevihti veselica. Prestavimo se za eno bojo bolj proti jugu. Vmes poskačemo v vodo in se ohladimo. Vse barke, ki prihajajo v zaliv in jasno rinejo točno na prvo bojo opozorim da je globina okoli 2m. Vsi se mi zahvaljujejo, ja kaj hudiča ne gledaš globin na karti. Pazi in še to rinejo s 15 m jadrnicami v prostor, kjer sploh ni primerno!

Naši prijatelji nas čakajo na mestni plaži na vzhodni strani otoka. Pot nas vodi, če drn in strn celih 45 min. Vroče je za popenit in mi samo hodimo in hodimo. Konec dober vse dobro in z družbo se dobimo. Zavijemo v prvi lokal na plaži in veseljačimo do njihovega odhoda. Pospremimo jih na najstarejšo ladjo na Jadranu in sicer na Otac Luka. Plovilo si malce ogledamo, pokramljamo s kapitanom. Ogledamo si tudi kaj vse so postorili v dveh dneh na ladji, brusili in namazali palubo ter položili tapison po palubi za goste.

Prijatelji so se poslovili mi pa smo jo ucvrli v mesto v debelo senco. Spili in pojedli samo kar nekaj piva, bureka in sladoleda. Večerja je bila odlična in sedaj le sprehod do naše barke. V hladu je lažje hoditi. Na barki smo odprli še penino in jo popili ob sončnem zahodu. Mladi mornar je teroriziral galebe z dronom.  Na končni izdelek še čakamo.