10971 view(s)
Sir Francis Beaufort je svoje lestvice za hitrost vetra razvil leta 1806 in so še danes osnova za veliko, predvsem pomorskih napovedi. Potem, ko dodamo še modernejše merjenje vetra v metrih na sekundo in bolj med ljudmi udomačeno mero za hitrost – kilometre na uro pa še vozle morjeplovcev in po možnosti še državo kjer uporabljajo feete in milje se znajdemo v zmešnjavi, ki jo mora vsak pomorščak z lahkoto razvozlati v glavi med branjem vremenskih napovedi.
En vozel je 0.514444444 m/s oziroma pomeni hitrost ene navtične milje na uro, kar znese točno 1.852 km/h. Iz tega z lahkoto izračunamo, brez pomoči kalkulatorja, dolžino ene navtične milje, ki je 1.852 kilometrov in predstavlja dolžino ene minute zemljepisne širine. Ker Zemlja ni čisto okrogla, dolžina minute ni vedno enaka in je bila potem navtična milja točno določena z dogovorom. Dolžine navtične milje ne smemo zamenjati z dolžino "navadne" milje, ki je 1609.344 metrov. Prva je v uporabi predvsem v pomorstvu in letalstvu, druga pa v ZDA in Veliki Britaniji. Povzetek:
- 1 vozel = 0.514444444 m/s = 1.852 km/h
- 1 navtična milja = 1.852 km
- 1 milja = 1609.344 m
Sedaj, ko vemo kaj je vozel in kaj je milja gremo lahko na Beaufortovo lestvico za veter. Ta v osnovi pozna 12 oziroma 13 stopenj moči vetra. Nekje so za opisovanje orkanov in monsunov dodali še stopnje od 13-17. Mi smo jo dopolnili še z drugimi merami, tako da lahko primerjamo kaj je kaj. Bolj pozorni boste opazili, da so barve moči vetra na hrvaškem ALADIN-u razporejene prav po Beaufortovi lestvici. Pa še ena opomba – velikost valov, napisana v tej lestvici je samo za oporo. Višina valov je poleg od moči vetra odvisna še od trajanja vetra in razdalje na kateri piha, poleg tega pa višina valov ne more naraščati v nedolged. Vsak veter enkrat doseže svojo maksimalno višino valov, ki bi jih lahko ustvaril, če bi pihal neomejeno dolgo na neomejeno velikem morju.