Maksimalni nivo imenujemo plima ali visoka voda, minimalni nivo pa oseka oziroma nizka voda. Plima nastopi na dveh koncih Zemlje hkrati in sicer na strani, ki gleda proti Luni in na nasprotni strani. Na vsaki točki morja se dnevno pojavita dve plimi, ena visoka in ena nizka ter dve oseki, ravno tako ena visoka in ena nizka. Povprečno nastopi visoka plima v intervalu 12 ur in 24 minut, pri tem 12 ur zaradi rotacije Zemlje in 24 minut zaradi Luninega vrtenja okoli Zemlje.
Bibavica (plimovanje) v Tržaškem zalivu je najmočnejša na celotnem Jadranu, na kar vpliva predvsem plitvost morja. Plimovanje je posledica privlačnih sil Lune, Sonca ter drugih nebesnih teles, vendar je vpliv Lune daleč najmočnejši. Najmočnejše plimovanje je takrat, ko delujeta privlačni sili Lune in Sonca v isti smeri, to je ob mlaju in ščipu (polni Luni).
Povprečne mesečne višine gladine morja so najvišje od oktobra do decembra, najnižje pa od januarja do marca. Velik vpliv na spremembo nivoja gladine imajo tudi močni vetrovi, ki lahko iz zaliva izrivajo ali pa v zaliv prinašajo večje količine morske vode. Tako največji vodostaji nastopajo običajno ob ciklonih, ki jih spremlja viharni jugo z narivanjem vodne mase proti obalam Tržaškega zaliva.
Čas med plimo in oseko imenujemo upadanje morja, medtem ko čas med oseko in plimo imenujemo naraščanje morja. V času plime in oseke, pa čas imenujemo plimni obrat oz. obrat oseke.
V nekaterih dela sveta je amplituda bibavice zelo velika. Tako je na primer na vzhodni obali Kanade razlika med plimo in oseko tudi 14 metrov in več, v Rokavskem prelivu do 10 metrov, na Aljaski in v severozahodni Avstraliji pa 6 metrov.
Na področjih kjer je amplituda bibavice velika je potrebno razliko upoštevati ob sidranju ali privezovanju. V sredozemskem morju je amplituda zelo majhna. V južnem Jadranu je razlika med plimo in oseko ponekod le 30 cm, v severnem Jadranu pa okrog 60 cm.
