Leta 1861 se je današnja Republika Italija združila v takratno Kraljevina Italija pod njenim osvoboditeljem in združiteljem kraljem Viktorjem Emanuelom II. Z novo nastalo državo so narasli tudi apetiti po novih ozemljih in otok VIs, ki je veljal kot nekakšen Gibraltar v Jadransem morju je bil prvi na vrsti.
Italijansko ladjevje, ki je štelo na začetku 24 ladij od tega 11 oklepnic in nato celo 34 ladij je pod poveljstvom admirala Persana že med 9 in 11 julijem križarilo okoli otoka Vis. Ukaz je bil zasedba večih otokov (Lastvo, Cres). Sama zasedba otoka Vis se je začela 16. julija 1866, kjer je celotno Italijansko ladjevje zapustilo Ancono ter se odpravilo proti Vis-u.
Avstrijska stran je bila slabše oborožena, vedar je imela mladega predanega častnika Wilhelm Tegetthoff, ki je bil imenovan za poveljnika Avstrijske folte 9. maja 1866 ter zelo predano posadko, ki so jo sestavljali predvsem dalmatinci.
Bitka se je končala z Avstrijsko zmago, saj je admiral Persana izgubil element presenečanja, ker ni ob jutranjem svitu napadel otoka. Pred bitko so uničili le enega od dveh telegrafskih kablov, ki sta otok povezoval s celino in s tem omogočili pripravo in prihod Avstrijke flote.
O silovitosti bitke govori tudi število izstreljenih topovskih granat. Avstrijci so med bitko jih izstrelili 4566, Italijani pa 1580 granat.
vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Bitka_pri_Visu_(1866)