Burja. Je najznačilnejši priobalni veter Jadrana, predvsem severnega. Je suh in mrzel veter, ki običajno napoveduje lepo vreme. Najpogosteje piha iz smeri sever-severovzhod do vzhod-severovzhod (NNE do ENE). Vzroki za nastanek burje so različni. Pogosto so lokalnega značaja, ko se nad priobalnimi kraškimi planotami in dolinami zrak dviguje in ohlaja ter nato hitro prevali preko gorskih pregrad proti morju. Tovrstna burja je pogosto kratkotrajna in močna; lokalni relief severovzhodne obale Jadranskega morja še pripomore k njeni izredno veliki moči, ki je lahko orkanskega značaja (9–11 Bf). V primerjavi z drugimi vetrovi, ki večinoma pihajo v vodoravnih smereh, je burja izjema. Hladne zračne mase, ki so težje od toplega morskega zraka, silovito padajo z gorskih grebenov poševno navzdol (v slapovih), povzročajo nalomljene in kratke valove ter močno pršenje morske vode (pena, morski dim), kar lahko precej zmanjšuje vidljivost nad površino morja. Zaradi reliefnih danosti je tudi smer burje v priobalnem pasu zelo spremenljiva; na območju od polotoka Savudrija do Trsta piha burja iz smeri ENE. Nekatera ostala območja pogostejše in močne lokalne burje na Jadranu so poleg Tržaškega zaliva še Kvarner in Kvarnerić, Reški zaliv, Velebitski kanal (senjska burja), obalni pas od Šibenika do Splita, območje Omiša in Makarske.
Predznaki burje niso vedno povsem značilni. Lokalni udar burje najpogosteje napoveduje pojav bele kape na vrhovih priobalnih grebenov, kjer se pričnejo zbirati hladne zračne mase (Nanos, Učka, Velebit itd.). Dokler se burja krepi, tudi bela kapa raste. Ko se prvi oblaki prevalijo navzdol in jih padajoči veter razkroji, burja v kratkem udari tudi na morju. Pogosteje se udari burje pojavijo v popoldanskem času. V povprečju burja traja 2–4 dni, lahko tudi teden dni ali več. Običajno je njena moč okoli poldneva najnižja, v jutranjih ali večernih urah doseže maksimum. Razkroj bele kape nad grebeni napoveduje tudi skorajšnje prenehanje burje. Valovi burje so za mala plovila izredno neugodni in nevarni. Z vidika razburkanosti morja je najvarnejši priobalni pas, kjer je steza pihanja burje najkrajša in tako nima možnosti razviti nevarnejših valov. Z oddaljevanjem od obale proti zahodu (15–20 M) moč burje sicer slabi, valovi se daljšajo. Italijansko obalo močnejši udari burje le redko dosežejo.