Jadralni klub NEPTUN

Finn je nastal na risalni deski Ricarda Sarbyja, kot ena izmed jadrnic, ki je kandidirala na nateč aju Finske jadralne zveze za izbor novega jadralnega enoseda za olimpijske igre leta 1952 v Helsinkih. Leta 1949 je zaplul prvi Finn, ki pa na izborih ni uspel, vendar so mu dali možnost nadaljnjega razvoja in sodelovanja v izborih do končnega zmagovalca. Sarby je narisal izboljš ano verzijo in je do konca izborov uspel premagati vse tekmece, vključno z jadrnico Pricken, ki je do tedaj imela največ možnosti. Rezultat je bil sodelovanje na dvanajstih olimpijskih igrah v Helsinkih. Vse od tega leta je Finn stalni udeleženec največjega športnega dogodka in s tem zanimiv jadralcem, ki si kot vsi športniki ne želijo ničesar bolj kot nastopa na olimpijadi. Jasno je, da se je razred razvijal skladno z razvojem tehnologije. Leta 1959 so za jadra predpisali sintetične materiale, dve leti kasneje pa so predpisali gradnjo trupa iz poliestra. Nadaljnji razvoj je šel predvsem v izdelavo čim boljšega jambora in tako so prišli leta 1969 do precej ohlapnega pravila pri izbiri materiala za jambor. Dovolili so aluminijaste legure in poliester. Da so dokazali odprtost razreda do razvoja, so leta 1974 dovolili gradnjo trupa jadrnice iz materiala po lastnem izboru. Omejili so le težo buma in krmila. Današnji Finn lahko uporablja jadra iz kateregakoli raztegljivega materiala, karbonski jambor in trup iz lesa ali poliestra, ojačanega s stekleno tkanino. V pravilih razreda so zelo natančno določeni načini merjenja jadrnice, da bi zadovoljila pravilom razreda in s tem dobila certifikat, s katerim se lahko udeležuje jadralnih tekmovanj.