6785 view(s)
Jambor je tisti navpični element, ki drži jadra na svojem mestu. Večinoma ne more stati sam, zato potrebuje pripone, s katerimi ga učvrstimo na palubo. Jambor in pripone skupaj imenujemo snast jadrnice.
Seveda se jambori med seboj razlikujejo, skozi zgodovino njihovega nastajanja pa poznamo veliko različnih izvedb. Dandanes so jambori večinoma prirejeni za tako imenovano marconijevo jadrovje, v palubo pa so učvrščeni s priponami.
Jambori se med seboj razlikujejo po tem, kako in kje so pripone vpete v jambor, po vpetju sprednje pripone, imenujemo jo napona, dobi snast oznako. Če je napona vpeta na vrhu jambora, gre za vršno snast, če je vpeta nižje, je snast deljena. Kako daleč od vrha jambora je vpeta napona, je odvisno od izvedbe jambora. Dandanes so najpogostejša vpetja, poleg vpetja na vrhu, še vpetje na 9/10 višine jambora (gledano od spodaj) in 7/8, manj pogosto je vpetje na 3/4, obstaja pa še nekaj vmesnih možnosti.
Druga najpomembnejša pripona je zadnja; ta je vedno vpeta na vrhu jambora in ker je zelo pomembna, ima tudi svoje ime: pri nas ji pravimo zatega.
Da jambor stoji, so potrebne še stranske pripone; te skupaj s križem ali križi utrjujejo jambor z bočne strani. Križi po navadi niso pritrjeni vodoravno, ampak so rahlo privzdignjeni, po sodobni šegi pa so pri 9/10 snasti tudi obrnjeni nazaj. Ta kot znaša okoli 15 do 20o, je pa to potrebno zato, da jadrnice ne obremenimo dodatno s tako imenovanimi letečimi priponami (napenjalnimi zategami), ki so na barki vpete na obeh straneh krme, na jamboru pa levo in desno od glave jambora. Leteče pripone imajo dandanes bolj tekmovalne jadrnice.
Risba jadrnice in oznake najpomembnejših elementov snasti.
Večina sodobnih jamborov je izdelana iz aluminija, ali rečeno natančnejše, jambor je pravzaprav aluminijasta cev, utrjena s pletenicami. Kakšna je oblika (profil oziroma presek) te cevi, je odvisno od izdelovalca, ki različnim jadrnicam namenja različne profile, ne le po dolžini, ampak tudi po namembnosti. Običajno gre za različice ovalnih (elipsastih) oblik, ki se proti sprednjemu delu zožijo v bolj ali manj koničasto obliko. Še vedno obstajajo leseni jambori za posebne jadrnice, je pa les kot material za jambor preteklost, kot je ogljik prihodnost, ki pa je deloma že tu.
Sam jambor večinoma ni dovolj za namestitev jader, zato potrebujemo še bum, manjšo aluminijasto cev, ki je vpeta na jambor v spodnjem delu in nam pomaga pri namestitvi in oblikovanju glavnega jadra. Za namestitev posebnih, prosto stoječih jader potrebujemo še eno aluminijasto cev, vendar ni nenehno vpeta v jambor. Hranimo jo ob jamboru ali pa na palubi in jo na oprijemališče namestimo, ko potrebujemo takšno jadro. Največkrat gre za špinaker, včasih pa s to cevjo, ki ji pravimo tangun, učvrstimo tudi kakšnega od sprednjih jader.
Vse pripone, razen zgornjih notranjih, se na spodnjem delu končajo z navojnimi napenjalci, s katerimi uravnavamo napetost pripon.