Magellanov preliv

Magellanov preliv

Ferdinand Magellan je prvi obplu svet ter s tem dokazal, da je zemlja okrogla. Ob prvem plutju okrog sveta je odkril veliko novih otokov ter tudi naravni prehod med Atlantikom ter Tihim oceanom. Prehod je veljal do izgradnje Panamskega prehoda v leto 1914 edina varna povezava.  V Magellanovem prelivu je morje, zaščiteno z Ognjeno zemljo na jugu in preostankom Južne Amerike. Plutje okorg rta Horna je bilo za vsako posadko kar velik jadralski zalogaj. Magellanov preliv je še vedno kar zahteven navigacijski zalogaj. Na posadke so do izgradnje oporišč prežali pirati ter neusmiljena narava. 

Magellanova ekspedicija, ki se je pričela leta 1519 in je imela za cilj najti zahodno pot do Molukov. Za vse svete 1.novembra so vpluli v današnjo ožino poimenovano po Ferdinandu Magellanu. Ožino so najprej poimenovali Ožina vseh svetih. Za uspešno  vplutje v Tihi ocena so potrebovali 38 dni plutja po ožini. Za poimenovanje Tihega ocena je zaslužen prav Magellan, saj ga je presenetila spokojnost in umirjenost morja po izplutju iz ožine. Magelanova ožina, ki je znanan po mnogih čereh in ledenih vetrovih je opisal tudi Roman Kvaternik v knjigi Horn 2000. (Delo, 23.10.2010, "Pol tisočletja od plovbe, ki je spremenila svet", Špela Javornik)

 

 
00:00