4944 view(s)
V pomorstvu in navtičnem turizmu se že od »pamtiveka« uporabljata izraza »vôzel« kot enota za hitrost in »čevelj« kot enota za dolžino. Gre za trdno zasidrano tradicijo, za mednarodni običaj, ki velja po vsem svetu in se je v 20. stoletju prenesel tudi v letalstvo. Obe prometni panogi imata tudi številne druge posebnosti, denimo obvezno uporabo angleščine, kar prispeva k poenotenemu sporazumevanju, varnosti in ekonomičnosti.
VOZEL
V zgodnjih dobah pomorstva so merili hitrost ladje tako, da so vrgli v vodo za ladjo kos lesa, privezanega z vrvico. Ker ostane kos lesa praktično nepremično v vodi, je dolžina odvite vrvice v določenem času (na začetku merjeno 30 sekund s peščeno uro) merilo za hitrost ladje. Za lažje merjenje dolžine so bili na vrvici vozli. Razdalja med dvema vozloma je ustrezala hitrosti ene morske milje na uro.
Druga metoda je bila uporabna predvsem pri nizkih hitrostih, ko je bilo merjenje z kosom lesa in vrvico premalo natančno. Na bok ladje so nanesli oznake v razdalji 0,514 metra (morska milja / 3600 = 1 morska milja / sekunda). Pri prvi oznaki so vrgli v vodo kos lesa in merili čas, ki ja je potreboval, da je prišel do zadnje oznake (oziroma se je ladja premaknila za to razdaljo). Primer: 100 oznak v 20 sekundah pomeni 100 / 20 = 5 vozlov.
ČEVELJ
Čevelj je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (str. 101) definiran kot angleška ali ameriška dolžinska mera, približno 30 centimetrov, oziroma nekdanja dolžinska mera (31,6 centimetrov), o kateri je denimo pisal tudi sam France Prešeren (»Pet čevljev merim, palcev pet…«).
Leksikon Cankarjeve založbe ga pojasni kot staro dolžinsko mero, ki je različna v različnih državah in znaša med 25 in 34 centimetri, v Veliki Britaniji in ZDA pa se uporablja še zdaj (str. 151).
Avtorji Slovenskega velikega leksikona so nam pojasnili, da je čevelj stara merska enota za dolžino, ki se v letalstvu uporablja tudi v Sloveniji (str. 358), pozabili pa so pristaviti, da je ravno tako udomačen(a) v pomorskem izrazoslovju.
Tudi po Wikipediji je čevelj enota za dolžino. Izvirno je mera pomenila dolžino človeškega stopala. Enota je enaka 12 palcem (colam) in 1/3 jarda.
Čevlje še vedno uporabljajo tudi v letalstvu saj je trikrat manjša mera od metra in včasih tudi sorazmerno prikladnejša.
Najbolj razširjena enota čevelj danes je imperialni čevelj, ki je enak 0,3048 metra. Včasih to enoto označijo z opuščajem. 30` pomeni 30 čevljev. Na podoben način označijo palce z narekovajem tako da 6`3" pomeni 6 čevljev 2 palca.
Čevelj so kot enoto uporabljale skoraj vse kulture. Najstarejši znani standardiziran čevelj izhaja iz sumerskega kipa vladarja Gudee iz Lagaša. Gudea ga je okoli leta 2575 pr. n. št. določil kot 0,2645 metra. Imperialni čevelj so od Egipčanov prevzeli Grki, še kasneje pa so Rimljani prevzeli daljši čevelj.
Poleg trenutnega standardnega imperialnega čevlja obstaja še ameriški geodetski čevelj, ki ga uporablja le Ameriški obalni in geodetski urad. Določen je natančno kot 12 ameriških geodetskih palcev, oziroma približno 0,3048006 metra.
Omeniti velja še dunajski čevelj ali kar čevelj, ki je bil enak 12 dunajskim palcem (avstrijskim colam), oziroma 0,316(08) metra.
V nekaterih državah navajajo višino človeka s čevlji in palci. Če za človeka rečejo, da je visok »pet čevljev enajst«, to pomeni, da je visok 5 čevljev in 11 palcev ali okoli 180 centimetrov. Njegovo višino zapišemo kot 5`11".
Avtor: prof. dr. Marko Pavliha