Pot preko dna lahko merimo neposredno na karti - to je razdalja med dvema položajnima točkama pri meritvah z brzinomerom pa moramo razliko odšteti. Brzinomer je inštrument s katerim merimo hitrost in prepluto razdaljo. Njegova starejša izvedba je priprava, ki jo vlečemo za seboj in se vrti pod vplivom vodnega toka. Mehansko beleži število vrtljajev in te prikaže običjano v morskih miljah in desetih delih milij - kablih. Številčnica je pritrjena na krmno ograjo. Čeprav so jo v veliki meri nadomestili elektronski inštrumenti, nameščeni na dnu trupa je to še vedno ena najzaneslivejših naprav.
Princip merjena hitrosti na osnovi vrtenja uporabljajo tudi elektronski brzinomeri. V tem primeru majhen vijak na spodnji strani trupa z vrtenjem ustvarja električni tok, katerega frekvenca je sorazmerna s hitrostjo barke. To so pogosto zelo občutljivi inštrument, ki združujejo več funkcij hkrati.
Brzinomere, ki so nameščeni pod trupom je treba občasno umeriti. To naredimo tako, da pri določeni hitrosti zmerimo čas plovbe na razdalji ene navtične milje. Poligoni za ta namen so označeni na kartah. Meritev izvedemo med dvema pokritima smerema, ki sta na obali. Opraviti moramo več meritev v obeh smereh, pri stalni hitrosti in pravokotno na pokriti smeri.