Letošnji dopust je bil nadvse zanimiv in poln doživetij. Barka se je nahajala v Sučuraju, povsem na jugu Hvara. Ob prevzemu barke od ekipe 1 je bila burja tako močna, da so ptiči hodili po cesti. Na poti do Drvenika, kjer smo se vkrcali na trajetk, smo opazili veliko povoženih ptic. Razlog je bila močna burja, saj se ptice niso uspele ogniti vozilom.
Na Hvaru smo počakali štiri dni, da se je burja polegla. Ostal je le močan NW in valovi v Hvarskem kanalu. S pomočjo avtopilota sem odplu proti Šolti. V zalivu Nečujam smo prišli po dobrh 12 urah plovbe. Na začetku smo imeli težave zaradi mrtvega morja nato pa so se stvari umirile in zmotorirali smo vse do Šolte.
Šolta je povsem zaspan otok in kjer smo se odpočili od nočne vožnje. Do Šolte smo porabili 20l goriva in do Dugega otoka, kjer je prva postojanka z gorivom na naši poti je še kar nekaj milj. Odločil sem se, da dopolnim zaloge goriva. Oborožen z nahrbtnikom in kanticami za gorivo sem se odpravil peš na drugo stran zaliva, kjer je bencinska črpalka. V zalivu, kjer smo bili stacionirani sem tursite iz koroške povprašal za pot in glej ga zloma, prijazni Matjaž se je ponudil da me pelje. Sreča pa takšna, dobrih 12 km je dolga pot do črpalke. Z matajažem sva popila pivo malce pokramljala in se poslovila. Pot proti Žirjam bo še dolga in ponovno bom usekal nočno vožnjo. Napoved je bila povsem brez vetra. Za popotnico so nas obiskali domačini, ki so stregli pijačo iz čolna. Z viceadmiralom sva takoj naročila eno rundo, ki je bila kar poštena in alkohol je takoj prijel.
Zvečer ob 20:00 smo odrinili proti Žirjam. Pot mimo otokov Drvenik je bila začinjena z rahlim burnom, vendar ga je bilo premalo. Sredi noči sem se značel v Novigradskem morju in zjutraj smo že bili pred otokm Žirje. Želja po sidranju v zalivu Tratinska se nam ni uresničila. Bark v zalivu je bilo ogromno ob tem pa je bila napoved SW do S in zaliv ni varen pred južnimi vetrovi. Po posvetu z ekipo smo se odločili jadrati vse do zaliva Pantera na Dugem otoku. Z južnim vetrom smo v 12 urah prispeli na Dugi otok.
V zalivu Pantera smo si ogledali svetilnik, prehodili vse mogoče poti ter privoščili smo si prvo ribjo večerjo. Po štirih dneh polaževanja in raziskovanja z otorci smo se podali proti otoku Ist. Želja je bil ogled še otoka Molat in Olib, vendar so malce iz naše smeri. Na Ist smo prišli dopoldne se privezali za bojo. Popldne smo se odpravili na potep po otoku, kjer smo srečali moje bratranca Sebastijana. Zvečer naju je povabil na svojo barko. Motorjnača v dolžini 15 metrov ima vse kar imajo veliki. Poled na prostor z motorji mi je dal vedeti, da s tem ni heca. Iz Rovinja do Ista so prišli v treh urah.
Belo vino je naredilo svoj učinke in zjutraj sem z mačkom peljal na otok Premuda.Otok Premuda, sva z viceadmiralom obiskala pred petimi leti in žal table "vamo - tamo" ni več. Mačka sem premagal s počitkom v borovi senčki in zjutraj smo se odpravili proti Silbi.
Vetra je bilo zjutraj le za vzorec. Na boji so nas napadle ose in obvezno smo se odravili na otok, kjer smo si privoščili pizzo in sladoled. Zvečer nas je počakal inkasant in za najcenejši privez smo plačli 105 kn. Iz Silbe smo se podali na pot proti Lošinju. Jernej nas je povabil v Nerezine, kjer nas čaka roštiljada. V zalivu artaturi smo se zasidrali, kjer sidro drži bolj slabo. Jernej nas je prišel iskati ter po odličnem kosilu, sva napolnila še kantice z bencinom. Bencina smo sedaj imeli dovolj do Kopra. Ostali smo še en dan in se kopali ter odpočili.
Unije so bile naslednji postanek. V zalivu maroačol smo prevedrili štiri dni, saj je prišla hladna fronta ter burja. Obiskali smo prijatelja Nino & Aljaža. Privoščili smo si dve dobri večerji ter raziskovali otok. Po štirih dneh smo se odpravili proti Kopiru, saj se je ponovno kuhala sprememba. Po 20 urah jadranja in motoriranja smo se privezali v marini. Obvezna večerja in pospravljanje barke.
V petek nas je pobral Andrej iz ekipe 1 ter zvečer smo že spali v svojih toplih posteljah po 300 NM prepulte poti.
Letošnji dopust je bil nadvse zanimiv in poln doživetij. Barka se je nahajala v Sučuraju, povsem na jugu Hvara. Ob prevzemu barke od ekipe 1 je bila burja tako močna, da so ptiči hodili po cesti. Na poti do Drvenika, kjer smo se vkrcali na trajetk, smo opazili veliko povoženih ptic. Razlog je bila močna burja, saj se ptice niso uspele ogniti vozilom.
Na Hvaru smo počakali štiri dni, da se je burja polegla. Ostal je le močan NW in valovi v Hvarskem kanalu. S pomočjo avtopilota sem odplu proti Šolti. V zalivu Nečujam smo prišli po dobrh 12 urah plovbe. Na začetku smo imeli težave zaradi mrtvega morja nato pa so se stvari umirile in zmotorirali smo vse do Šolte.
Šolta je povsem zaspan otok in kjer smo se odpočili od nočne vožnje. Do Šolte smo porabili 20l goriva in do Dugega otoka, kjer je prva postojanka z gorivom na naši poti je še kar nekaj milj. Odločil sem se, da dopolnim zaloge goriva. Oborožen z nahrbtnikom in kanticami za gorivo sem se odpravil peš na drugo stran zaliva, kjer je bencinska črpalka. V zalivu, kjer smo bili stacionirani sem tursite iz koroške povprašal za pot in glej ga zloma, prijazni Matjaž se je ponudil da me pelje. Sreča pa takšna, dobrih 12 km je dolga pot do črpalke. Z matajažem sva popila pivo malce pokramljala in se poslovila. Pot proti Žirjam bo še dolga in ponovno bom usekal nočno vožnjo. Napoved je bila povsem brez vetra. Za popotnico so nas obiskali domačini, ki so stregli pijačo iz čolna. Z viceadmiralom sva takoj naročila eno rundo, ki je bila kar poštena in alkohol je takoj prijel.
Zvečer ob 20:00 smo odrinili proti Žirjam. Pot mimo otokov Drvenik je bila začinjena z rahlim burnom, vendar ga je bilo premalo. Sredi noči sem se značel v Novigradskem morju in zjutraj smo že bili pred otokm Žirje. Želja po sidranju v zalivu Tratinska se nam ni uresničila. Bark v zalivu je bilo ogromno ob tem pa je bila napoved SW do S in zaliv ni varen pred južnimi vetrovi. Po posvetu z ekipo smo se odločili jadrati vse do zaliva Pantera na Dugem otoku. Z južnim vetrom smo v 12 urah prispeli na Dugi otok.
V zalivu Pantera smo si ogledali svetilnik, prehodili vse mogoče poti ter privoščili smo si prvo ribjo večerjo. Po štirih dneh polaževanja in raziskovanja z otorci smo se podali proti otoku Ist. Želja je bil ogled še otoka Molat in Olib, vendar so malce iz naše smeri. Na Ist smo prišli dopoldne se privezali za bojo. Popldne smo se odpravili na potep po otoku, kjer smo srečali moje bratranca Sebastijana. Zvečer naju je povabil na svojo barko. Motorjnača v dolžini 15 metrov ima vse kar imajo veliki. Poled na prostor z motorji mi je dal vedeti, da s tem ni heca. Iz Rovinja do Ista so prišli v treh urah.
Belo vino je naredilo svoj učinke in zjutraj sem z mačkom peljal na otok Premuda.Otok Premuda, sva z viceadmiralom obiskala pred petimi leti in žal table "vamo - tamo" ni več. Mačka sem premagal s počitkom v borovi senčki in zjutraj smo se odpravili proti Silbi.
Vetra je bilo zjutraj le za vzorec. Na boji so nas napadle ose in obvezno smo se odravili na otok, kjer smo si privoščili pizzo in sladoled. Zvečer nas je počakal inkasant in za najcenejši privez smo plačli 105 kn. Iz Silbe smo se podali na pot proti Lošinju. Jernej nas je povabil v Nerezine, kjer nas čaka roštiljada. V zalivu artaturi smo se zasidrali, kjer sidro drži bolj slabo. Jernej nas je prišel iskati ter po odličnem kosilu, sva napolnila še kantice z bencinom. Bencina smo sedaj imeli dovolj do Kopra. Ostali smo še en dan in se kopali ter odpočili.
Unije so bile naslednji postanek. V zalivu maroačol smo prevedrili štiri dni, saj je prišla hladna fronta ter burja. Obiskali smo prijatelja Nino & Aljaža. Privoščili smo si dve dobri večerji ter raziskovali otok. Po štirih dneh smo se odpravili proti Kopiru, saj se je ponovno kuhala sprememba. Po 20 urah jadranja in motoriranja smo se privezali v marini. Obvezna večerja in pospravljanje barke.
V petek nas je pobral Andrej iz ekipe 1 ter zvečer smo že spali v svojih toplih posteljah po 300 NM prepulte poti.