Ponovno smo se zapeljali po sinji modrini z ekipo otrok iz Centra Janeza Levca. Klubska barka LILJA, je tokrat gostila Mitjo, Anžeta, Anjo in Mojco. Napoved za soboto je bila več kot odlična. Zjutraj in dopoldan naj bi pihala burja, popoldan pa umirjen maestral. Burja je res pihala, vendar zelo zgodaj zjutraj.
Spremljevalki Anja in Mojca sta preveč slepo zaupali navigaciji in odhod je bil prestavljen za pol ure. Sonce je že pošteno ogrelo ozračje in barčica je bila že pripravljena na goste. Za boljše počutje gostov, smo razvili le genovo in namesto glavnega jadra smo imeli debelo senco.
Na morju je bila nepopisna gneča, optimisti so imeli svojo regato, večje barke so imele svojo regato z našo LILJO pa smo se vse lepo ogledali. Nekaj zagrizenih jadralcev nas je prišlo pozdraviti in vsi so se čudili, čemu imamo debelo senco. Z ročnimi gestami sem ji pokazal, da smo v umirjenem stanju in uživamo v prijetnem jadranju.
V zmernem maestralu smo se s pol krme peljali vse do gradu Miramare, kjer smo obrnili. Malica na horuk je bila odlična in posladek še toliko bolj. Veter je ojačal in potrebno je bilo krajšati genovo, a je kljub temu jadrnica lepo vlekla. Ob povratku smo ponovno naleteli na mnoštvo bark, ki so jadrale ali pa so pospravljale jadra in se pripravljale na vstop v kanal. V kanalu proti marini pa je bila cela veselica. Jadrnice, gumenjaki, jahte vse se šibalo sem ter tja, le naša LILJA je lepo umirjeno plula do priveza.
Ponovno smo se zapeljali po sinji modrini z ekipo otrok iz Centra Janeza Levca. Klubska barka LILJA, je tokrat gostila Mitjo, Anžeta, Anjo in Mojco. Napoved za soboto je bila več kot odlična. Zjutraj in dopoldan naj bi pihala burja, popoldan pa umirjen maestral. Burja je res pihala, vendar zelo zgodaj zjutraj.
Spremljevalki Anja in Mojca sta preveč slepo zaupali navigaciji in odhod je bil prestavljen za pol ure. Sonce je že pošteno ogrelo ozračje in barčica je bila že pripravljena na goste. Za boljše počutje gostov, smo razvili le genovo in namesto glavnega jadra smo imeli debelo senco.
Na morju je bila nepopisna gneča, optimisti so imeli svojo regato, večje barke so imele svojo regato z našo LILJO pa smo se vse lepo ogledali. Nekaj zagrizenih jadralcev nas je prišlo pozdraviti in vsi so se čudili, čemu imamo debelo senco. Z ročnimi gestami sem ji pokazal, da smo v umirjenem stanju in uživamo v prijetnem jadranju.
V zmernem maestralu smo se s pol krme peljali vse do gradu Miramare, kjer smo obrnili. Malica na horuk je bila odlična in posladek še toliko bolj. Veter je ojačal in potrebno je bilo krajšati genovo, a je kljub temu jadrnica lepo vlekla. Ob povratku smo ponovno naleteli na mnoštvo bark, ki so jadrale ali pa so pospravljale jadra in se pripravljale na vstop v kanal. V kanalu proti marini pa je bila cela veselica. Jadrnice, gumenjaki, jahte vse se šibalo sem ter tja, le naša LILJA je lepo umirjeno plula do priveza.