Čas se je ustavil in sobota je bila tukaj. Z Andražem sva urno odnesla pete iz Ljubljane proti Devinu. Servis na vrhu jambora mora biti kar se da hitro dokončan. Namreč mudilo se nama je na vodo. Veter se je ravno dvignil in sončnih žarkov je tudi nekaj, gremo, gremo in sva šla :)
Žal se nama ni obnesel plan celotedenskega jadranja, bova pa zakrpala manjko jadranja z enodnevnim jadranjem.
Lovila sva vso sapico do gradu Miramare, nato pa smo se z Matjažem in njegovo TILI preganjali pred Križem. Matjaž je vzel Barkovljanko nadvse resno in smo krožili, dvigovali špinaker, genovo pa dol, pa gor, uf, kar nekaj dela smo si zadali.
Mrak se je počasi pričel spuščati nad zaliv, novo sidrno lučko smo takoj testirali kakor tudi vse ostale pozicijske luči, nekaj jih je napadla vlaga le dober udarec pa je že vse delovalo.
Andraž se je poslovil midva z Andrejem pa sva nadaljevala ob kozarčku rujenga. Jutri je nedelja in kar nekaj se jih je prijavilo za ogled Barkoljanke.
Nedelja je bila tukaj , Tine, Petra, Damijan in Rok smo se odpravili na ogled regate. Po priklanjajočih topolih sem že videl da je burja živa, le kako bo zunaj? Naš varen pristan je res varen, nobenega vala, vetra še manj in rabiš kar 15 min, da ugotoviš kako je zunaj na odprtem.
Vsi so strumno hiteli s svojimi barčicami in barkačami novim zmagam naproti. Ob izhodu iz kanala je pihala burja, valovi iz južne smeri, o ti mater sem si rekel. Mi imamo pa še debelo urco za ogled štarta, hm nič in smo šli jadrati.
Treba je bilo dvignit vse naše gate jih lepo nastaviti in nabijanje v valove se je pričelo, ni minilo dobre pol ure in že so se začeli kazati davki divjega poskakovanja po valovih. Najprej na desni strani nato na levi strani barčice. 30% posadke je onesposobljene. Nekaj časa še vztrajam obrnem barko proti Križu v upanju, da bo bolj mirno morje pomirilo razdražene abdominalne mišiče. Žal je bil postopek povsem neuspešen ob ponovnem obratu so bili vsi na ograjci. Nič in sem izdavil težke besede...
Barkovljanka je tam v daljavi jo vidite? je lepa? no sedaj pa gremo notri, da mi ne bo kdo še v vodo padel. Urno smo jo mahnili v varni pristan.
LILJA je bila zelo hitro lepo zavezana, najslabši primeri so poskakali na kopno, mi malce bolj izkušeni pa smo ob srkanju hladnega pivca opazovali prihod ostalih bark. Povsod je bilo stanje enako kot na naši poizbavajoči LILJI J, vse je ležalo in še bolj zelenih obrazov.
Nedelja je bila tudi zadnji dan družbe, od tod naprej bom sam na barki, le kaj in kako ..sem jo rajši kar ucvrl pod tople spalne vreče.
Jutra na barki, ko te zbudi nežno sonce in si pripraviš odlično kavico, nekaj močnejšega za umivanje zob so fenomenalna.
Dan je minil v popravljanju vsega mogočega, nisem si mislil da je lahko tako veliko malega dela, en vijak tam, drugo barvanje, nekaj poflikati, tesnenje palube, čiščenje hladilnika, itd. ja res veliko dela. Dan je minil kot za hec in barčica je sedaj že pripravljena za prvo krstno solo jadranje. Namreč z LILJO se še nisem šel solo jadranje.
Torek, ja nič gremo, po kavici dirket zaverglam hondico se odvežem in glej ga zlomka, hondica crkne, ja pa kaj je to za en hudič, kaj nočeš sama z menoj ven? Ponovno jo vžgem in počakam 5 min ja ok, greva...malce treme sem tudi jaz imel...in sva šla.
Avtopilot in gasa vsa jadra gor! S spoštljivostvjo sem gledal v nebo in ugotovaljal koliko piha. Žal ta inštrument še čakam. Dvignem glavno jadro do prve krajšave, nato še razvijem flok in čakam...kako se bo obnašala. Za pogum hitro stisnem 1, 2, 3 požirke rojstnodnevnega whiskeya, hm super mi gre. Le z hitrostjo nisem bil zadovoljen. Le 3 vozle ja dajmo še vse do konca razviti in sem se peljal 4 vozle, nagib je bil pa ravno pravšnji.
Dan je minil kot za hec, zvečer po večerji hitro spat jutri je nov dan.
Sreda je bil dan namenjen urejanju papirjev v marini, če bom hiter bo šel še kaj jadrati. Vsekakor pa ni bilo panike, četrtek pride Jože, Petek Boštjan, Sobota otroci z Levca, ja Nedelja bo namenjena počitku.
Sreda je bila polna novih spoznanj in pol. V marini Timavo čakam mojstra, da dobim račune in da podpišem vse potrebne papirje. Ob čakanju in srebanju kavice se pripeljejo eni tipi iz sosednje Hrvaške. Vsak male drugačen in sem jih takoj malce za hec rangiral, »tale je ziher za motor«, »tale je štromar«, »tale je lastnik« in na koncu, ko smo se do dobra spoznali sem jih zelo dobro zadel.
Zgodba je trajal cel dan, da res je! Tipi kupijo barko s katero morajo pluti do Krka. Ok, s tem ni nič narobe, če ne upoštevamo, da je bilo v barki pol metra vode in da je stala kar nekaj časa.
Seveda sem takoj vohljal, kaj vse se bo prodajalo na barki. Dvomil sem da jo bodo odpeljali! Dejstvo pa je bilo, da je namenjena za bar!? Lastnik loklala je dobil idejo, da bo imel poleg lokala še bar na vodi.
Na barki je motor, el. sidrni vinč, nekaj vinčev, itd. »opreme za ponucati«. No, da se vrnem na staro pot, tipi po skoraj celem dnevu vžgejo motor, edina napaka, ki je bila na motorju je bila, da je prejšnji lastnik imel ročko za gas ravno kontra obrnjeno in zato ni vse skupaj nič zalaufalo. Vodo so stankali ven, alternator je delal, lučke, baterija itd vse ok. Nič ne bo od odprodaje delov.
Kot jadralec takoj preverim vreme DHMZ imajo lepo mirno morje z rahlo burico. Vprašam brkonja, ki je bil glavni za motor in lastnika, ki gre poleg na odisejado, če znata jadrati? Ne, nimava pojma. Dobra sta! Imata vsaj vse papirje? Da, imava ok. Razložim jima kakšna je prodecdura ob vstopu v Hrvaške teritorialne vode. Naj se rajši izogibta Umaga, ker je luška uprava tam sitna. Poznamo tudi mi takšne bomo že uredili.
Uredim te moje frdamane papirje in se na pomolu že zataknemo z nekaj člani morjeplovsekga foruma. Ni hudič, zvečer je že pada odločitev, da nas je na točno tem pomolu toliko morjeplovcev, da bomo imeli fešto v soboto.
Evo, mater sem si rekel smo že v četrtku, južni vetrovi so pričeli prinašati tudi večjo vlažnost. Zjutraj imam najprej opravilo »razsoljevanja barke«. Vse lepo obrišem, da je lepa in suha nato malo kavice in že pride Jože. Sonca res ni bilo je bila pa zato odlična družba. Jože je zanimiv možakar zelo komunikativen in vinski poznavalec, LILJA se je spremenila v pravi hedonistični krožek. Žal vetra ni bilo in sva se z motorjem malce zapeljal, nato pa smuk v ribiško restavracijo na kozarček rujnega in romba s krompirjem. Z Jožeteom sva se domenila, da letos organiziramo martinovanje na Krasu in cel avtobus nas bo šel. Uf, kakšni težki plani pa smo komaj četrtek, kaj bo vse do nedelje.
Zvečer je potekel še obisk osmice v Medveji vasi, kjer imajo res odlične mesne specialitete, da o rdečem vinu ne govorim. Alošja (od sestrične mož - kaj jaz vem, kaj je to za ena sorodstvena veza), me je odpeljal in razkazal našo zemljo. Debata se je zavlekla pozno v noč.
Petek prileti Boštjan, žal njegova izvoljenka Nataša ni uspela in sva po nekaj pivih le uspela izpluti. Veter se je naredil, vala ni bilo in za voljo Boštjana sva vlekla štrike, trimala jadra ,da je bilo kar veselje. Skoraj celih 5 vozlov sva jadrala proti izlivu Soče, nato obrat nazaj in s špinakerjem proti domu. Boštjan je prinesel odlične domače klobase, kar za hec sva jih pomlatila.
Zvečer pa uvod v vikend, ponovni obisk osmice, polnenje zalog vina za bližajočo morjeplovsko žurko.
Sobota, otroci iz Janeza Levca so naši redni gostje in tudi tokrat se nas je kar nekaj nabralo. Vetra je bilo za otroke ravno prav. Z vsemi jadri smo jo šibali proti izlivu Soče in nato nazaj. Žal je popoldne veter povsem padel in tudi otroci imajo pa dobrih štirih urah vsega dovolj. Lepo smo so poslovili in vsakdo je dobil v dar tudi našo klubsko majčko.
Zvečer je bila žurka, hitro v nakup mesa in ostalih malenkosti. Pozno popoldne le usposobimo naš prenosni žar, zadeva malce štrajka zaradi vlažnega oglja ampak po težkem prepričevanju je le shodil. Nabralo se nas je eno par morjeplovcev in tudi ostalih možakarjev iz bark. Bila je res burna veselica. Vsi smo si ogledovali barke ter ožirali lokalne čenče, saj veste kaj nam morejo....vse bi mi to zrihtali v tren okaJ
Nedelja zadnji dan uf, povratek v službo bo težaven, nič barko je treba pospraviti na BATOO je treba narediti servis motorja in tako se je dan prevesil v noč in s tem je moja tokratna zgodba končana celotedenskega jadranja.
Čas se je ustavil in sobota je bila tukaj. Z Andražem sva urno odnesla pete iz Ljubljane proti Devinu. Servis na vrhu jambora mora biti kar se da hitro dokončan. Namreč mudilo se nama je na vodo. Veter se je ravno dvignil in sončnih žarkov je tudi nekaj, gremo, gremo in sva šla :)
Žal se nama ni obnesel plan celotedenskega jadranja, bova pa zakrpala manjko jadranja z enodnevnim jadranjem.
Lovila sva vso sapico do gradu Miramare, nato pa smo se z Matjažem in njegovo TILI preganjali pred Križem. Matjaž je vzel Barkovljanko nadvse resno in smo krožili, dvigovali špinaker, genovo pa dol, pa gor, uf, kar nekaj dela smo si zadali.
Mrak se je počasi pričel spuščati nad zaliv, novo sidrno lučko smo takoj testirali kakor tudi vse ostale pozicijske luči, nekaj jih je napadla vlaga le dober udarec pa je že vse delovalo.
Andraž se je poslovil midva z Andrejem pa sva nadaljevala ob kozarčku rujenga. Jutri je nedelja in kar nekaj se jih je prijavilo za ogled Barkoljanke.
Nedelja je bila tukaj , Tine, Petra, Damijan in Rok smo se odpravili na ogled regate. Po priklanjajočih topolih sem že videl da je burja živa, le kako bo zunaj? Naš varen pristan je res varen, nobenega vala, vetra še manj in rabiš kar 15 min, da ugotoviš kako je zunaj na odprtem.
Vsi so strumno hiteli s svojimi barčicami in barkačami novim zmagam naproti. Ob izhodu iz kanala je pihala burja, valovi iz južne smeri, o ti mater sem si rekel. Mi imamo pa še debelo urco za ogled štarta, hm nič in smo šli jadrati.
Treba je bilo dvignit vse naše gate jih lepo nastaviti in nabijanje v valove se je pričelo, ni minilo dobre pol ure in že so se začeli kazati davki divjega poskakovanja po valovih. Najprej na desni strani nato na levi strani barčice. 30% posadke je onesposobljene. Nekaj časa še vztrajam obrnem barko proti Križu v upanju, da bo bolj mirno morje pomirilo razdražene abdominalne mišiče. Žal je bil postopek povsem neuspešen ob ponovnem obratu so bili vsi na ograjci. Nič in sem izdavil težke besede...
Barkovljanka je tam v daljavi jo vidite? je lepa? no sedaj pa gremo notri, da mi ne bo kdo še v vodo padel. Urno smo jo mahnili v varni pristan.
LILJA je bila zelo hitro lepo zavezana, najslabši primeri so poskakali na kopno, mi malce bolj izkušeni pa smo ob srkanju hladnega pivca opazovali prihod ostalih bark. Povsod je bilo stanje enako kot na naši poizbavajoči LILJI J, vse je ležalo in še bolj zelenih obrazov.
Nedelja je bila tudi zadnji dan družbe, od tod naprej bom sam na barki, le kaj in kako ..sem jo rajši kar ucvrl pod tople spalne vreče.
Jutra na barki, ko te zbudi nežno sonce in si pripraviš odlično kavico, nekaj močnejšega za umivanje zob so fenomenalna.
Dan je minil v popravljanju vsega mogočega, nisem si mislil da je lahko tako veliko malega dela, en vijak tam, drugo barvanje, nekaj poflikati, tesnenje palube, čiščenje hladilnika, itd. ja res veliko dela. Dan je minil kot za hec in barčica je sedaj že pripravljena za prvo krstno solo jadranje. Namreč z LILJO se še nisem šel solo jadranje.
Torek, ja nič gremo, po kavici dirket zaverglam hondico se odvežem in glej ga zlomka, hondica crkne, ja pa kaj je to za en hudič, kaj nočeš sama z menoj ven? Ponovno jo vžgem in počakam 5 min ja ok, greva...malce treme sem tudi jaz imel...in sva šla.
Avtopilot in gasa vsa jadra gor! S spoštljivostvjo sem gledal v nebo in ugotovaljal koliko piha. Žal ta inštrument še čakam. Dvignem glavno jadro do prve krajšave, nato še razvijem flok in čakam...kako se bo obnašala. Za pogum hitro stisnem 1, 2, 3 požirke rojstnodnevnega whiskeya , hm super mi gre. Le z hitrostjo nisem bil zadovoljen. Le 3 vozle ja dajmo še vse do konca razviti in sem se peljal 4 vozle, nagib je bil pa ravno pravšnji.
Dan je minil kot za hec, zvečer po večerji hitro spat jutri je nov dan.
Sreda je bil dan namenjen urejanju papirjev v marini, če bom hiter bo šel še kaj jadrati. Vsekakor pa ni bilo panike, četrtek pride Jože, Petek Boštjan, Sobota otroci z Levca, ja Nedelja bo namenjena počitku.
Sreda je bila polna novih spoznanj in pol. V marini Timavo čakam mojstra, da dobim račune in da podpišem vse potrebne papirje. Ob čakanju in srebanju kavice se pripeljejo eni tipi iz sosednje Hrvaške. Vsak male drugačen in sem jih takoj malce za hec rangiral, »tale je ziher za motor«, »tale je štromar«, »tale je lastnik« in na koncu, ko smo se do dobra spoznali sem jih zelo dobro zadel.
Zgodba je trajal cel dan, da res je! Tipi kupijo barko s katero morajo pluti do Krka. Ok, s tem ni nič narobe, če ne upoštevamo, da je bilo v barki pol metra vode in da je stala kar nekaj časa.
Seveda sem takoj vohljal, kaj vse se bo prodajalo na barki. Dvomil sem da jo bodo odpeljali! Dejstvo pa je bilo, da je namenjena za bar!? Lastnik loklala je dobil idejo, da bo imel poleg lokala še bar na vodi.
Na barki je motor, el. sidrni vinč, nekaj vinčev, itd. »opreme za ponucati«. No, da se vrnem na staro pot, tipi po skoraj celem dnevu vžgejo motor, edina napaka, ki je bila na motorju je bila, da je prejšnji lastnik imel ročko za gas ravno kontra obrnjeno in zato ni vse skupaj nič zalaufalo. Vodo so stankali ven, alternator je delal, lučke, baterija itd vse ok. Nič ne bo od odprodaje delov.
Kot jadralec takoj preverim vreme DHMZ imajo lepo mirno morje z rahlo burico. Vprašam brkonja, ki je bil glavni za motor in lastnika, ki gre poleg na odisejado, če znata jadrati? Ne, nimava pojma. Dobra sta! Imata vsaj vse papirje? Da, imava ok. Razložim jima kakšna je prodecdura ob vstopu v Hrvaške teritorialne vode. Naj se rajši izogibta Umaga, ker je luška uprava tam sitna. Poznamo tudi mi takšne bomo že uredili.
Uredim te moje frdamane papirje in se na pomolu že zataknemo z nekaj člani morjeplovsekga foruma. Ni hudič, zvečer je že pada odločitev, da nas je na točno tem pomolu toliko morjeplovcev, da bomo imeli fešto v soboto.
Evo, mater sem si rekel smo že v četrtku, južni vetrovi so pričeli prinašati tudi večjo vlažnost. Zjutraj imam najprej opravilo »razsoljevanja barke«. Vse lepo obrišem, da je lepa in suha nato malo kavice in že pride Jože. Sonca res ni bilo je bila pa zato odlična družba. Jože je zanimiv možakar zelo komunikativen in vinski poznavalec, LILJA se je spremenila v pravi hedonistični krožek. Žal vetra ni bilo in sva se z motorjem malce zapeljal, nato pa smuk v ribiško restavracijo na kozarček rujnega in romba s krompirjem. Z Jožeteom sva se domenila, da letos organiziramo martinovanje na Krasu in cel avtobus nas bo šel. Uf, kakšni težki plani pa smo komaj četrtek, kaj bo vse do nedelje.
Zvečer je potekel še obisk osmice v Medveji vasi, kjer imajo res odlične mesne specialitete, da o rdečem vinu ne govorim. Alošja (od sestrične mož - kaj jaz vem, kaj je to za ena sorodstvena veza), me je odpeljal in razkazal našo zemljo. Debata se je zavlekla pozno v noč.
Petek prileti Boštjan, žal njegova izvoljenka Nataša ni uspela in sva po nekaj pivih le uspela izpluti. Veter se je naredil, vala ni bilo in za voljo Boštjana sva vlekla štrike, trimala jadra ,da je bilo kar veselje. Skoraj celih 5 vozlov sva jadrala proti izlivu Soče, nato obrat nazaj in s špinakerjem proti domu. Boštjan je prinesel odlične domače klobase, kar za hec sva jih pomlatila.
Zvečer pa uvod v vikend, ponovni obisk osmice, polnenje zalog vina za bližajočo morjeplovsko žurko.
Sobota, otroci iz Janeza Levca so naši redni gostje in tudi tokrat se nas je kar nekaj nabralo. Vetra je bilo za otroke ravno prav. Z vsemi jadri smo jo šibali proti izlivu Soče in nato nazaj. Žal je popoldne veter povsem padel in tudi otroci imajo pa dobrih štirih urah vsega dovolj. Lepo smo so poslovili in vsakdo je dobil v dar tudi našo klubsko majčko.
Zvečer je bila žurka, hitro v nakup mesa in ostalih malenkosti. Pozno popoldne le usposobimo naš prenosni žar, zadeva malce štrajka zaradi vlažnega oglja ampak po težkem prepričevanju je le shodil. Nabralo se nas je eno par morjeplovcev in tudi ostalih možakarjev iz bark. Bila je res burna veselica. Vsi smo si ogledovali barke ter ožirali lokalne čenče, saj veste kaj nam morejo....vse bi mi to zrihtali v tren okaJ
Nedelja zadnji dan uf, povratek v službo bo težaven, nič barko je treba pospraviti na BATOO je treba narediti servis motorja in tako se je dan prevesil v noč in s tem je moja tokratna zgodba končana celotedenskega jadranja.