Nedelja je bila naša! Branko, Vesna, Boštjan in jaz smo se odpravili na vodo. Napoved je bila zmerna, nobenih velikih pretresov. Dopoldne nekaj šibke burje, popoldan nekaj zahodnika vse v mejah normale.
LILJA je pred tem gostila Matjaža in njegovo družino in barka je bila lično pospravljena. Pred odhodom je bilo potrebno napolniti akumulatorje, saj je bilo premalo napetosti za zagon hladilnika. V dobri uri je agregat napolnil akumulatorje z dodatnimi 30% kapacitete, dovolj da je hladilnik pričel s hlajenjem hmeljevega napitka.
Od marine Timavo do Devinskega gradu je bilo vetra le za vzorec nato pa se je začel postopoma dvigovati. Do polovice zaliva smo jadrali z vsemi jadri kar jih premoremo. Kmalu pa smo začeli s krajšanjem prednjega jadra in nato tudi glavnega jadra saj smo se nagnili kar konkretno. Boštjan si je zaželel nagib preko 30°, kar sem mu tudi z največjim veseljem izpolnil. V določenem trenutku smo se nagnili preko 45°, saj se je Branko malce preveč prestavljal po barki.
Odločitev je padla, da si ogledamo štiri jambornico, ki je bila zasidrana pred Piranom, naredimo obrat okoli nje in nazaj v varni domači privez. Obrat je potekal kot za šalo in že smo divjali s 6 vozli proti domačemu pristanu. Zahodnik je bil zelo konkreten, ovčke pred Piranom so se lepo penile. Na poti nazaj pa se je zahodnik že umirjal, tako da je bila vožnja, bolj udobna.
Sidranje pod Devinskim gradom, ter kopanje in zaslužena malica, le hmeljevega napitka nam je zmanjkalo. Ni minilo pol ure in pridružila sta se nam Matjaž in Igor s polnimi zalogami hmeljevega napitka. Ob opazovanju sončnega zahoda smo se odločili, da prespimo zunaj na sidru. Do pol štirih zjutraj je bilo morje mirno, nato burja in potrebno se je bilo prestaviti na vez, kjer smo odspali drugi del noči.
Prejadrali smo 32 NM v debelih 7 urah s povprečno hitrostjo 4,3 vozla.
Nedelja je bila naša! Branko, Vesna, Boštjan in jaz smo se odpravili na vodo. Napoved je bila zmerna, nobenih velikih pretresov. Dopoldne nekaj šibke burje, popoldan nekaj zahodnika vse v mejah normale.
LILJA je pred tem gostila Matjaža in njegovo družino in barka je bila lično pospravljena. Pred odhodom je bilo potrebno napolniti akumulatorje, saj je bilo premalo napetosti za zagon hladilnika. V dobri uri je agregat napolnil akumulatorje z dodatnimi 30% kapacitete, dovolj da je hladilnik pričel s hlajenjem hmeljevega napitka.
Od marine Timavo do Devinskega gradu je bilo vetra le za vzorec nato pa se je začel postopoma dvigovati. Do polovice zaliva smo jadrali z vsemi jadri kar jih premoremo. Kmalu pa smo začeli s krajšanjem prednjega jadra in nato tudi glavnega jadra saj smo se nagnili kar konkretno. Boštjan si je zaželel nagib preko 30°, kar sem mu tudi z največjim veseljem izpolnil. V določenem trenutku smo se nagnili preko 45°, saj se je Branko malce preveč prestavljal po barki.
Odločitev je padla, da si ogledamo štiri jambornico, ki je bila zasidrana pred Piranom, naredimo obrat okoli nje in nazaj v varni domači privez. Obrat je potekal kot za šalo in že smo divjali s 6 vozli proti domačemu pristanu. Zahodnik je bil zelo konkreten, ovčke pred Piranom so se lepo penile. Na poti nazaj pa se je zahodnik že umirjal, tako da je bila vožnja, bolj udobna.
Sidranje pod Devinskim gradom, ter kopanje in zaslužena malica, le hmeljevega napitka nam je zmanjkalo. Ni minilo pol ure in pridružila sta se nam Matjaž in Igor s polnimi zalogami hmeljevega napitka. Ob opazovanju sončnega zahoda smo se odločili, da prespimo zunaj na sidru. Do pol štirih zjutraj je bilo morje mirno, nato burja in potrebno se je bilo prestaviti na vez, kjer smo odspali drugi del noči.
Prejadrali smo 32 NM v debelih 7 urah s povprečno hitrostjo 4,3 vozla.