Tokratni jadralski izlet smo planirali povsem po smeri vetra. V četrtek smo po debelih štirih urah popotovanja od Ljubljane do Malega Lošinja, naposled le prišli na cilj. Ves potreben živelj smo že predčasno nakupili, tako da smo le naložili na našega Batoo-ja.
Ringa raja se je pričel kaj kmalu, po nekaj kapljicah mladega vina se je vnela debata, ali odplujemo? Nekajkrat sem se kot Skipper uspešno ubranil izziva, vendar sem na koncu le podlegel skušnjavi in ob 22:00 uri smo izpluli. Vetra je bilo za vzorec in z vsemi jadri in vso razsvetljavo sem začrtal kurz proti jugu. Zjutraj ob 06:30 bomo prispeli na zahodno stran otoka Silba.
Ringaraja se je nadaljeval vse do jutranjih ur. Ob 0300 sem prevzel stražo in varno pripeljal izčrpane pomorščake do cilja. Petek je bil bolj umirjen, izkoristili smo topel dan in se okopali. Popoldan smo se podali na kopno v raziskovanje otoka. Na vzhodni obali otoka sem pomorščakom razkazal lučico, kjer se po navadi vežemo. Ob najcenejšem pivu na otoku smo debatirali do poznega popoldneva.
Dan se je prevesil v noč in veči nas je omagala vse do 22:00 ure. Zjutraj smo bili bolj prešerne volje in po obilnem zajtrku, obveznem kopanju smo se odpravili na Ilovik. Burja se je dvignila in s sunki vse do 15 vozlov nas je spremljala do Ilovika. Plovba je bila nadvse fantastična. To je tista plovba, ki so dogodki nekajkrat na leto. Vse se je pokrilo, smer vetra, naš cilj (no skoraj), nič valov, lep sončen dan, vsi dobre volje.
V popoldanskih urah smo že skakali po Iloviku, vmes spoznali prave domačine navezali stike in se domenili za večerjo. Gostilničar nam je pripravil pravo pojedino. Sveže jadranske lignje, dve oradi, solatko, nekaj predjedi in seveda buteljko dobrega belega vina. Cena primerna zimskim razmeram.
Seveda kot pravi pomorščaki nam ni bilo dovolj in ringaraj je trajal do ranih jutranjih ur. Nedelja je bila temu primerna.
Tokratni jadralski izlet smo planirali povsem po smeri vetra. V četrtek smo po debelih štirih urah popotovanja od Ljubljane do Malega Lošinja, naposled le prišli na cilj. Ves potreben živelj smo že predčasno nakupili, tako da smo le naložili na našega Batoo-ja.
Ringa raja se je pričel kaj kmalu, po nekaj kapljicah mladega vina se je vnela debata, ali odplujemo? Nekajkrat sem se kot Skipper uspešno ubranil izziva, vendar sem na koncu le podlegel skušnjavi in ob 22:00 uri smo izpluli. Vetra je bilo za vzorec in z vsemi jadri in vso razsvetljavo sem začrtal kurz proti jugu. Zjutraj ob 06:30 bomo prispeli na zahodno stran otoka Silba.
Ringaraja se je nadaljeval vse do jutranjih ur. Ob 0300 sem prevzel stražo in varno pripeljal izčrpane pomorščake do cilja. Petek je bil bolj umirjen, izkoristili smo topel dan in se okopali. Popoldan smo se podali na kopno v raziskovanje otoka. Na vzhodni obali otoka sem pomorščakom razkazal lučico, kjer se po navadi vežemo. Ob najcenejšem pivu na otoku smo debatirali do poznega popoldneva.
Dan se je prevesil v noč in veči nas je omagala vse do 22:00 ure. Zjutraj smo bili bolj prešerne volje in po obilnem zajtrku, obveznem kopanju smo se odpravili na Ilovik. Burja se je dvignila in s sunki vse do 15 vozlov nas je spremljala do Ilovika. Plovba je bila nadvse fantastična. To je tista plovba, ki so dogodki nekajkrat na leto. Vse se je pokrilo, smer vetra, naš cilj (no skoraj), nič valov, lep sončen dan, vsi dobre volje.
V popoldanskih urah smo že skakali po Iloviku, vmes spoznali prave domačine navezali stike in se domenili za večerjo. Gostilničar nam je pripravil pravo pojedino. Sveže jadranske lignje, dve oradi, solatko, nekaj predjedi in seveda buteljko dobrega belega vina. Cena primerna zimskim razmeram.
Seveda kot pravi pomorščaki nam ni bilo dovolj in ringaraj je trajal do ranih jutranjih ur. Nedelja je bila temu primerna.