Vremenska napoved za prvo zimsko jadranje je bila ravno pravšnja. Zjutraj po kavici pri nas doma in podrobni razlagi mladih mornarjev, kaj vse sta dobila za Dedka mraza smo se odpravili v novo marino. Marina Gravisi leži v dobro zaščitenem kanalu v neposredni bližini Tržiča (Monfalcone).
Ob prihodu smo doživeli pravo meglo, ki se v pokrajini Friuli-Venezia Giulia ob zimskih dneh zelo rada formira. Formira se t.i. parna megla, ki se pojavlja zelo lokalno in je posledica drsenja hladenega zraka čez veliko toplejšo površino vode ali močvirnega terena.
Klubsko barko LILJA smo pripravili za jadranje ter jo odprli da se lažje prezrači. Barka je vedno pokrita z izjemo poleti in kljub temu je veliko vlage. V novi marini imamo tudi elektriko, kar s prida izkoriščamo.
Jože nas je nahecal, da se ob takšni priliki prileže kakšna kapljica penine. Na našo nesrečo so bile vse trgovine v bližini zaprte, sosedje namreč prazunujejo God sv. Štefana. Ob mukotrpnem iskanju vsaj ene odprte trgovine smo na koncu naleteli na odprto restavracijo v marini. Kakšna sreča!
Za prvo zimsko jadranje smo takoj nazdravili s penino in počakali, da se megla dvigne. Ob 11:00 smo jo popihali novim vodnim dogodivščinam naproti. Pot do zaključka kanala oziroma do morja se nam je malce podaljšala in poteka tudi preko izilva reke Timave.
Vetra je bilo resnično bolj za vzorec in padla je odločitev, da gremo na kavico v Portopicollo. Ravno pred vhodom v marino je potegnila lokalna burja. Hitro smo dvignili jadra in že je bila tišina le šum morja in vetra. Veter je hitro obrnil na zahodnik in že smo popravili našo smer. Žal se je romaca med vetrom in morjem kaj hitro končala. Smo pa dočakali prelep sončen dan. Časa za vplutje smo imeli do 16:00, kajti po tem času je višina vode v kanalu na kritični višini.
Premraženi smo se zavezali v marini in hitro sem pogrel govejo juhico, ki jo je viceadmiralka skuhala dan popreje. V toplem objemu LILJE smo družno pojedli vse dobrote, ki smo jih imeli in se počasi odpravili domov.
Vremenska napoved za prvo zimsko jadranje je bila ravno pravšnja. Zjutraj po kavici pri nas doma in podrobni razlagi mladih mornarjev, kaj vse sta dobila za Dedka mraza smo se odpravili v novo marino. Marina Gravisi leži v dobro zaščitenem kanalu v neposredni bližini Tržiča (Monfalcone).
Ob prihodu smo doživeli pravo meglo, ki se v pokrajini Friuli-Venezia Giulia ob zimskih dneh zelo rada formira. Formira se t.i. parna megla, ki se pojavlja zelo lokalno in je posledica drsenja hladenega zraka čez veliko toplejšo površino vode ali močvirnega terena.
Klubsko barko LILJA smo pripravili za jadranje ter jo odprli da se lažje prezrači. Barka je vedno pokrita z izjemo poleti in kljub temu je veliko vlage. V novi marini imamo tudi elektriko, kar s prida izkoriščamo.
Jože nas je nahecal, da se ob takšni priliki prileže kakšna kapljica penine. Na našo nesrečo so bile vse trgovine v bližini zaprte, sosedje namreč prazunujejo God sv. Štefana. Ob mukotrpnem iskanju vsaj ene odprte trgovine smo na koncu naleteli na odprto restavracijo v marini. Kakšna sreča!
Za prvo zimsko jadranje smo takoj nazdravili s penino in počakali, da se megla dvigne. Ob 11:00 smo jo popihali novim vodnim dogodivščinam naproti. Pot do zaključka kanala oziroma do morja se nam je malce podaljšala in poteka tudi preko izilva reke Timave.
Vetra je bilo resnično bolj za vzorec in padla je odločitev, da gremo na kavico v Portopicollo. Ravno pred vhodom v marino je potegnila lokalna burja. Hitro smo dvignili jadra in že je bila tišina le šum morja in vetra. Veter je hitro obrnil na zahodnik in že smo popravili našo smer. Žal se je romaca med vetrom in morjem kaj hitro končala. Smo pa dočakali prelep sončen dan. Časa za vplutje smo imeli do 16:00, kajti po tem času je višina vode v kanalu na kritični višini.
Premraženi smo se zavezali v marini in hitro sem pogrel govejo juhico, ki jo je viceadmiralka skuhala dan popreje. V toplem objemu LILJE smo družno pojedli vse dobrote, ki smo jih imeli in se počasi odpravili domov.