Na sobotno šolo jadranja smo se odpravili točno ob 07:30. Kava, druženje v soboto zjutraj je bilo prestavljeno na krov LILJE. Edini postanek je bil na zadnji slovenski bencinski črpalki za nakup mleka ter nekaj piv za zelo žejne. Delovne zadolžitve posadke so bile razdeljene med vožnjo. Vse domenjeno in že smo bili v Tržiču.
Boštjan je odkril barko, Jože je pripravil motor, Sebstjan je preveril stanje na barki, Tanja je pričela s kuhanjem kave. Vžgemo motor in spet stara pesem, motor dela vendar ne pravilno! Pa kaj je to za en hudič.
Nekajkrat vžgemo motor in nič vse po starem, na hitro razmontiram uplinjač, pregledam vse ok, sestavimo brrrm za 10 sekund in spet stara pesem!! Vmes sta šla Tanja in Boštjan na kavico v bližnji bar. Verjetno sta predvidevala, da bo servis trajal dlje časa. Kaj bi lahko bilo narobe? Jože je vztrajno prodajal zgodbo o starem bencinu in kosilnici v Mariboru.
Pa ne more biti 15 let stara Honda občutljiva na star bencin! Roko na srce, bencin je datiral nekje konec poletja.V redu iztočim star bencin v drugo posodo, natočimo nov bencin in glej ga zlomka v 10 sekundah se je stanje izboljšalo, pacient je bil ponovno delujoč in vesel. Torej star bencin je resnično problem.
V kanalu je malce potegnilo, vendar nič pretresljivega. Na poti proti Devinu pa je že pričelo pihati kot se spodobi. Takoj smo dvignili vse kar smo imeli, barka je potegnila vse tja do 6.3 vozla. Za lažjo izvedbo šole jadranja, samo skrajšali glavno jadro ter flok. Ostali smo lepo na boku, hitrost je malce padla, vendar šola je šola.
Do gradu Miramare smo jadrali kot za šalo, malce so nas valovi jugozahodnika prestavljali iz smeri plovbe. Bočni zanos plovila je bil v tem primeru zelo velik. Valove smo imeli točno na bok jadrnice. Pri Miramaru naredimo obrat, kot za šalo smo že nazaj proti matični marini.
Veter povsem pade iz razburljivih 15 vozlov jugozahodnika, smo prešli na ležernih 5 vozlov zahodnika. Dvig genakerja in že smo bili pripravljeni za nove izzive.
Na sobotno šolo jadranja smo se odpravili točno ob 07:30. Kava, druženje v soboto zjutraj je bilo prestavljeno na krov LILJE. Edini postanek je bil na zadnji slovenski bencinski črpalki za nakup mleka ter nekaj piv za zelo žejne. Delovne zadolžitve posadke so bile razdeljene med vožnjo. Vse domenjeno in že smo bili v Tržiču.
Boštjan je odkril barko, Jože je pripravil motor, Sebstjan je preveril stanje na barki, Tanja je pričela s kuhanjem kave. Vžgemo motor in spet stara pesem, motor dela vendar ne pravilno! Pa kaj je to za en hudič.
Nekajkrat vžgemo motor in nič vse po starem, na hitro razmontiram uplinjač, pregledam vse ok, sestavimo brrrm za 10 sekund in spet stara pesem!! Vmes sta šla Tanja in Boštjan na kavico v bližnji bar. Verjetno sta predvidevala, da bo servis trajal dlje časa. Kaj bi lahko bilo narobe? Jože je vztrajno prodajal zgodbo o starem bencinu in kosilnici v Mariboru.
Pa ne more biti 15 let stara Honda občutljiva na star bencin! Roko na srce, bencin je datiral nekje konec poletja.V redu iztočim star bencin v drugo posodo, natočimo nov bencin in glej ga zlomka v 10 sekundah se je stanje izboljšalo, pacient je bil ponovno delujoč in vesel. Torej star bencin je resnično problem.
V kanalu je malce potegnilo, vendar nič pretresljivega. Na poti proti Devinu pa je že pričelo pihati kot se spodobi. Takoj smo dvignili vse kar smo imeli, barka je potegnila vse tja do 6.3 vozla. Za lažjo izvedbo šole jadranja, samo skrajšali glavno jadro ter flok. Ostali smo lepo na boku, hitrost je malce padla, vendar šola je šola.
Do gradu Miramare smo jadrali kot za šalo, malce so nas valovi jugozahodnika prestavljali iz smeri plovbe. Bočni zanos plovila je bil v tem primeru zelo velik. Valove smo imeli točno na bok jadrnice. Pri Miramaru naredimo obrat, kot za šalo smo že nazaj proti matični marini.
Veter povsem pade iz razburljivih 15 vozlov jugozahodnika, smo prešli na ležernih 5 vozlov zahodnika. Dvig genakerja in že smo bili pripravljeni za nove izzive.