Plan je bil jadranje vse do Linjana ali celo kakšno navtično miljo dlje. Plani so nekaj, realnost pa povsem nekaj drugega.
Z Damjanom sva se v četrtek popoldan odpravila na našo pustolovščino. Mojca in Matjaž pa se bosta nama pridružila v petek popoldan. Jadralsko kuhinjo sva pošteno založila s pijačo in hrano. Zvečer sva v marini pripravila barko ter odšla spat. Po jutranji kavici v ambientu Devinskega gradu pa sva jo pihnila proti Gradežu.
Vetra je bilo ravno za vzorec, kmalu se je lepo začel dvigovati in jadrala sva zelo konkretno. Pihal je NW in klubsko LILJO sva konkretno pognala. Ob tem sva si z zanimanjem ogledovala obalo v Tržiškem zalivu vse tja do Gradeža. Pogled je bil tudi strogo usmerjen na globinomer, namreč obala v tem delu je dokaj plitka. Manj kot 3 metre pod kobilico nisva dopustila in sva takoj obračala proti jugu. Iskala sva tudi kakšen primeren zaliv za sidranje. Matjaž in Mojca naj bi se po planih pripeljala vse do okolice Gradeža. Žal je petekova prometna konica porušila vse naše plane in vrnila sva se na izhodiščno točko, zaliv pod Devinskim gradom.
Prenočevanje na sidru v zalivu pod Devinskim gradom je bilo prav osvežujoče. Prijetna voda, odlična družba ter še boljša večerja z žara.
Sobota je bila bolj mirna in lovili smo vsako sapico vetra. Menjava posadke na barkah ter učenje finega trimanja jader. Poletna vročina ni popuščala in lovili smo prav vsako senco pod jadri. Vetra je bilo resnično za vzorec, zato pa smo dan izkoristili za slikanje jadralskih motivov. Popoldan smo sidrali pod gradom, vendar je bilo morje preveč vzvalovano za mirno prenočevanje. Prestavili smo se v marino, kjer smo so skuhali testenine z vsemi dobrotami, ki smo jih imeli v ladijskih kuhinji ter poplaknili s hladnim pivom.
Nedeljsko jutro nam je postreglo s kavo v bljižnjem lokalu v marini. Dopolnitev ladijskih zalog iz bljižne trgovine ter sledilo je nedeljsko lenarjenje na vodi. Dvodnevno jadranje pod žgočim soncem je terjalo svoj davek, nikomur se ni dalo še v nedeljo preganjati po vodi, tako da smo le veselo plavali in počivali v mirnem zalivu. Zvečer po večerji pa hitro v marino in domov.
Plan je bil jadranje vse do Linjana ali celo kakšno navtično miljo dlje. Plani so nekaj, realnost pa povsem nekaj drugega.
Z Damjanom sva se v četrtek popoldan odpravila na našo pustolovščino. Mojca in Matjaž pa se bosta nama pridružila v petek popoldan. Jadralsko kuhinjo sva pošteno založila s pijačo in hrano. Zvečer sva v marini pripravila barko ter odšla spat. Po jutranji kavici v ambientu Devinskega gradu pa sva jo pihnila proti Gradežu.
Vetra je bilo ravno za vzorec, kmalu se je lepo začel dvigovati in jadrala sva zelo konkretno. Pihal je NW in klubsko LILJO sva konkretno pognala. Ob tem sva si z zanimanjem ogledovala obalo v Tržiškem zalivu vse tja do Gradeža. Pogled je bil tudi strogo usmerjen na globinomer, namreč obala v tem delu je dokaj plitka. Manj kot 3 metre pod kobilico nisva dopustila in sva takoj obračala proti jugu. Iskala sva tudi kakšen primeren zaliv za sidranje. Matjaž in Mojca naj bi se po planih pripeljala vse do okolice Gradeža. Žal je petekova prometna konica porušila vse naše plane in vrnila sva se na izhodiščno točko, zaliv pod Devinskim gradom.
Prenočevanje na sidru v zalivu pod Devinskim gradom je bilo prav osvežujoče. Prijetna voda, odlična družba ter še boljša večerja z žara.
Sobota je bila bolj mirna in lovili smo vsako sapico vetra. Menjava posadke na barkah ter učenje finega trimanja jader. Poletna vročina ni popuščala in lovili smo prav vsako senco pod jadri. Vetra je bilo resnično za vzorec, zato pa smo dan izkoristili za slikanje jadralskih motivov. Popoldan smo sidrali pod gradom, vendar je bilo morje preveč vzvalovano za mirno prenočevanje. Prestavili smo se v marino, kjer smo so skuhali testenine z vsemi dobrotami, ki smo jih imeli v ladijskih kuhinji ter poplaknili s hladnim pivom.
Nedeljsko jutro nam je postreglo s kavo v bljižnjem lokalu v marini. Dopolnitev ladijskih zalog iz bljižne trgovine ter sledilo je nedeljsko lenarjenje na vodi. Dvodnevno jadranje pod žgočim soncem je terjalo svoj davek, nikomur se ni dalo še v nedeljo preganjati po vodi, tako da smo le veselo plavali in počivali v mirnem zalivu. Zvečer po večerji pa hitro v marino in domov.