Tokrat je za vse predpriprave poskrbel Vid – hrana, pijača in vse drobnarije, ki sodijo na plovilo. Jutranji odhod sem skoraj zašuštral – budilka mi je zvonila debelo uro prepozno. Hvala samemu sebi, da sem se vseeno zbudil ob pravem času in urno ucvrl v Ljubljano. Jutranja pot je bila odlična, le nekaj kamionov na avtocesti, sicer pa midva sama.
Ob 09:09 sva že izplula iz Malega Lošinja. Uro sem si zapomnil, ker sem ravno, ko sem barko pričel premikati, pogledal nanjo. Po vseh mesecih mirovanja je Batoo le razpel jadra proti jugu. Pihal je maestral, nekje do 10 vozlov. Razpela sva genaker in lovila kurz proti jugu, nato pa sva obrnila med otokoma Silbo in Premudo.
Cilj petkovega jadranja je bila najprej Silba, a zaradi ugodnega vetra sva podaljšala do Ista. Pot naju je vodila mimo Premude, na južni strani pa sva obrnila proti odprtemu morju. Val in veter sta se dvignila in začelo se je pravo jadranje. Na levi strani sva občudovala Škardo in vse majhne otočke do Ista.
Ob 18:00 sva se privezala na boje. Na polju boj so bile vezane že tri barke. Upal sem, da ‘inkasanti’ ne bodo prišli, a so naju kljub pozno poletnemu obisku le obiskali. Po večerji in nekaj belega vina sva se hitro odpravila spat. Dan je bil res izjemno dolg!
Sobota 20.9.
Poležavala sva kar konkretno in bilo je prav prijetno. Jutranji skok v vodo in higienski minimum sva opravila kar tam. Vmes sem še malce očistil dno Batooja. Letos barke nisem dvignil, ker marina še ni dobila podaljšanja koncesije. Po odličnem zajtrku sva se odpravila na turistični obisk otoka Ist. Postanek v lokalu ob morju in umivanje zob z odlično travarico. Počasi sva se odpravila proti otoku Olib, kjer sva se privezala na glavni pomol. Plovba v brezvetrju, nekaj glasbe in že sva bila zavezana na pomolu. Ivica naju je lepo sprejel, cena priveza je bila prava sitnica – vključno z vodo in elektriko. Sledil je obisk lokalne gostilne, lahko kosilo in nekaj belega. Zvečer sva si ob sončnem zahodu priredila pojedino z rdečim vinom. Na pomolu se je začelo lovljenje kalamaričev in skupaj z lokalci smo debatirali pozno v noč.
Nedelja 21.9.
Vid je zarana štartal proti Susku. Moja malenkost se je skrila v kajuto. Sredi dopoldneva sem le pogledal, kaj se dogaja, malce natrimal jadra in plovba je postala bolj umirjena. Pihal je rahel jugo, oba pa sva bila že nekoliko utrujena od dobre hrane in odličnega vina. Na sredini poti sem obrnil proti Malemu Lošinju. Veter nama je pihal v bok in plovba je bila odlična. Ob 13:00 sva se že privezala na pomol. Pospravila barko, skuhala kosilo in se stuširala. Pot domov je bila pravi loto – najprej sva lovila trajekt, nato še vsakdanje zgodbe z avtocesto in lokalnimi cestami. Dobrih šest ur kasneje sva bila doma.
Petek 19.9.
Tokrat je za vse predpriprave poskrbel Vid – hrana, pijača in vse drobnarije, ki sodijo na plovilo. Jutranji odhod sem skoraj zašuštral – budilka mi je zvonila debelo uro prepozno. Hvala samemu sebi, da sem se vseeno zbudil ob pravem času in urno ucvrl v Ljubljano. Jutranja pot je bila odlična, le nekaj kamionov na avtocesti, sicer pa midva sama.
Ob 09:09 sva že izplula iz Malega Lošinja. Uro sem si zapomnil, ker sem ravno, ko sem barko pričel premikati, pogledal nanjo. Po vseh mesecih mirovanja je Batoo le razpel jadra proti jugu. Pihal je maestral, nekje do 10 vozlov. Razpela sva genaker in lovila kurz proti jugu, nato pa sva obrnila med otokoma Silbo in Premudo.
Cilj petkovega jadranja je bila najprej Silba, a zaradi ugodnega vetra sva podaljšala do Ista. Pot naju je vodila mimo Premude, na južni strani pa sva obrnila proti odprtemu morju. Val in veter sta se dvignila in začelo se je pravo jadranje. Na levi strani sva občudovala Škardo in vse majhne otočke do Ista.
Ob 18:00 sva se privezala na boje. Na polju boj so bile vezane že tri barke. Upal sem, da ‘inkasanti’ ne bodo prišli, a so naju kljub pozno poletnemu obisku le obiskali. Po večerji in nekaj belega vina sva se hitro odpravila spat. Dan je bil res izjemno dolg!
Sobota 20.9.
Poležavala sva kar konkretno in bilo je prav prijetno. Jutranji skok v vodo in higienski minimum sva opravila kar tam. Vmes sem še malce očistil dno Batooja. Letos barke nisem dvignil, ker marina še ni dobila podaljšanja koncesije. Po odličnem zajtrku sva se odpravila na turistični obisk otoka Ist. Postanek v lokalu ob morju in umivanje zob z odlično travarico. Počasi sva se odpravila proti otoku Olib, kjer sva se privezala na glavni pomol. Plovba v brezvetrju, nekaj glasbe in že sva bila zavezana na pomolu. Ivica naju je lepo sprejel, cena priveza je bila prava sitnica – vključno z vodo in elektriko. Sledil je obisk lokalne gostilne, lahko kosilo in nekaj belega. Zvečer sva si ob sončnem zahodu priredila pojedino z rdečim vinom. Na pomolu se je začelo lovljenje kalamaričev in skupaj z lokalci smo debatirali pozno v noč.
Nedelja 21.9.
Vid je zarana štartal proti Susku. Moja malenkost se je skrila v kajuto. Sredi dopoldneva sem le pogledal, kaj se dogaja, malce natrimal jadra in plovba je postala bolj umirjena. Pihal je rahel jugo, oba pa sva bila že nekoliko utrujena od dobre hrane in odličnega vina. Na sredini poti sem obrnil proti Malemu Lošinju. Veter nama je pihal v bok in plovba je bila odlična. Ob 13:00 sva se že privezala na pomol. Pospravila barko, skuhala kosilo in se stuširala. Pot domov je bila pravi loto – najprej sva lovila trajekt, nato še vsakdanje zgodbe z avtocesto in lokalnimi cestami. Dobrih šest ur kasneje sva bila doma.