Na sidrišču nas je zbudilo čudno guncanje barke. Valovi so prihajali iz južne smeri, v glavi pa sem imel včerajšnjo napoved vremena, da bo le burinček pihal.
Večerni obisk na sosednjo barki je pustil manjši davek v moji glavi. Spali smo do tako dolgo, da me je mladi mornar zbudil s pomenljivim pogledom, tati a gremo?
Evo, nevihte naj bi šle mimo, kar je bilo je bilo. Dopust se lahko prične. Po opravljenih zadnjih dopoldanskih opravkih smo se odpravili proti morju. Tokrat moram pohvaliti vso posadko! Robe v avtu ni bilo kot prejšnja leta, ko smo se komaj skobacali v avto in iz njega.
Most na Osorju odprejo ob 09:00 uri. Naša pot do mostu traja približno 30 min. Pred mostom krožimo in čakamo, da se odpre. Bili smo tretji po vrsti in smo šli.
Ponoči sta nas preleteli dve nevihti, mi smo spali kot polhi. Malček sem pogledal skozi okno, lepo piha, v redu in sem zaspal nazaj. Pot nas je iz Ilovika vodila na Cres, bolj natančno v zaliv Sonte.
Zjutraj me zbudi rahel južni veter, evo to mi potrebujemo za dvig do Ilovika. Dvignem sidro, malce sem razmišljal, če se je preveč zataknil za skalo. Na koncu sem ga lepo dvignil, lepo počasi in je šlo.
Otok Ist je noro obljuden. Količine smeti, ki jih puščamo jadralci so enormne. Na pomolu, kjer sta dva smetnjaka je bilo vse polno plastičnih vreč s smetmi.
Molat smo zapustili z lahkim burinom. Vmes je posadka pripravila zajtrk, jajca in zelenjava. Lovljenje rib s pomočjo panule je že rutina, morda bomo danes imeli kaj več sreče.
Napovedana burja je prišla, vendar smo bili dobro zaščiteni in naša barčica je le malce poplesavala. Zjutraj zarana, ko se je mlada nadobudna posadka zbudila, smo dvignili sidro.
Dan slovesa z vice admiralom je nastopil. Celo jutro smo bili vsi malce na trnih. Vse potrebno sta mlada mornarka in vice admiral že pripravile, umazana oblačila, čista oblačila in vse knjige ki jih je prebrala.