Jadralni klub NEPTUN

Dan se je pričel z vremensko ujmo. Ob 04:00 po srednje evropskim časom je usekala strela v bližini našega domovanja. Oba z vice admiralom sva bila ravno v kopalnici, oba sva poskočila. Takoj za najinim poskokom priteče po stopnicah mlada mornarka in nama potoži, da jo je zbudila strela. Starejši mornar se je med tem še bolj zavlekel v toplo posteljo. Ob 04:15 sem jim napovedal odhod od doma, da ne bomo čakali v trajektni luki Valbiska. Ob tolikih  obiskih Batoo-ja na Malem Lošinju že imam izdelan terminski plan odhoda iz Ljubljane, da se samo »zapelješ« na trajekt.

Vice admiral pripravi zajtrk in ob tem jaz pregledujem škodo na objektu, router, mikrostikala za pametno hišo, domofon, sprejemnik za vrata, itd. Pa to ne moreš verjeti, ravno ko se mi odpravljamo vse to...ma naj gre vse skupaj.

Evo trenutek odhoda, jasno ulije kot da bi nebo jokalo, ampak mi gremo. In smo šli. Med potjo študiram, kaj vse bom moral popraviti, kaj moram nastaviti, en kup dela imamo ko pridem domov in travo bom moral pokositi, motorno žago dobiti iz servisa, joj, ali lahko nehaš sem si rekel in vozil v dežju. Ravno se malce pomirim se z vice admiralom zaklepetava in zgrešimo izvoz za Postojno, ja a gre lahko še kaj narobe!?

Peljem do Razdrtega in nato nazaj čez Knežak mimo Ilirske Bistrice na rupo, Krk in Valbisko. Na montiramo se v sedmo linijo za na trajekt. Nazadnje ko smo bili s Šelihi nismo ujeli prvega trajekta. Hitro skočim po karte, ki so pozimi dosti bolj poceni kot sedaj. Pozimi sem plačal v povprečju 20 EUR, sedaj 35 EUR, seveda to je povprečje. Še bolj bedasto vprašanje se mi je porodilo. Zakaj ima trajekt, pred sezonske in sezonske cene?

Jasno, spet se je našel nek pacient, ki se je poizkušal vriniti v vrsto. Oba z vice admiralom sva se drla iz avta ven, da to ni fer in naj gre nazaj v vrsto. V daljavi sem že videl Port authority na kolesu (poniju s košaro), kako brca pedala, kot da je na Tour de France in ob ritmu pedala tuli, »ovaj ide nazad u vrstu«. Uf, saj nekaj so se hrčki naučili, da vsaj spoštujejo vrsto tam kjer je publika multinacionalna. Namreč tip, ki se je vrival v vrsto je imel VU-Vukovar tablice. Zagotovo to kaj pomeni pri Hrčkih, Lahko pa da se motim.

Nekoč je moj prijatelj Boštjan dejal, ko si na trajektu tukaj pa se resnično začne dopust. To trditev s pridom vedno uporabljam in tudi tokrat sem jo. Vice admiral se je pošteno nasmejala. Dobro urico in že smo bili na Malem Lošinju. Temperatura ob 09:00 zjutraj 28°C. Vse iz avta prepeljati do barke. Pred tednom dni sem že bil na barki, takrat smo jo dokončno pripravili. Testirali avtopilota, namestili genaker, premontiral zunanji motor na ograjo, očistil oziroma, mladi pomočnik Filip mi je očistil, pomožni čoln, ladijski vijak in malce trupa.

Vsega je bilo ogromno, vice admiral se je takoj lotil sortiranja hrane, vmes priklop elektrike, tankanje vode, (sedaj ko imam vse nove merilnike se lepo vidi kako se voda polni), ulivanje posebnega čistila za nafto (datacol- cena v SLO je za 30% cenejša kot pri mehaniku v marini, le zakaj?), dviganje nove zastavice iz kluba Trintella.org (dolga zgodba, ampak JKNEPTUN se je včlanil v klub Trintella.org na nizozemskem in povsem preprostega razloga. Na njihovi spletni strani imaš en kup navodil, itd za obnovo in vzdrževanje barke), nalijemo še preostali diesel, ki sem ga imel na palubi za vsak slučaj če crkne motor, očistiva okna z mlado mornarko, Vedran mi popravi tendo (zamenjal je zadrgo, ker se je na kritičnem delu vedno razdirala in nekaj zašije), v trgovini nakupim 50l vode za pitje (saj ladijska voda je čisto ok, samo sej veste) in nekaj piva (takoj sem duznil enega).

Vice admiral pripravi zdravo kosilo, riževe testenine in mleto goveje meso, celotna posadka je vse »potamanila«, in nato popoldanska siesta. Vmes me jasno zbudi nekaj telefonskih klicev iz službe, dokler se ne navadijo, da sem na dopustu.

Vmes široko (South west, Jugo zahodnik) nabija na polno. Sunki dosegajo maksimalno vrednost nekje do 20 vozlov, sopara je neizmerna. Poleg pestrega vremenskega dogajanja na elini, tukaj pričakujemo v vernih urah neverin in nato olajšanje z burjo.

Odpravimo se še v trgovino, kjer nakupimo vse kar je potrebno. Spet vse »strogamo« na barko in se odpravimo čez cesto na plažo. Osvežitev je več kot dobrodošla, mladima mornarjema privoščim sladoled (3,5 €) in sebi pivo (3,4€), no cene so res malce pretirane, ampak požrem saj smo na plaži in na morju. Malce se igramo, mečem mularijo v vodo, plavamo.

Zvečer družabne igre, mladi mornar mi teži naj mu podaljšam uporabo nintenda, malce mu popustim ob drugi prošnji je odločni ne! V posteljo zavijemo že zelo zgodaj in čakamo jutrišnji dan.