Jadralni klub NEPTUN

Zjutraj me zbudi presenetljivo močan južni veter. Zaliv Lojena ni zaščiten pred južnimi vetrovi in zato se z vice admiralom hitro pobereva. Dvigneva sidro in že z motorjem hitim okrog rta. Za rtom dvignem krmno jadro in nato še razprem genovo. Premikamo se z južnimi vetrov po polžje. Hitrost plovila je nekje med  3 in 4 vozle. Občutek je fantastičen, nič motorja, le veter in voda. Jadramo v kanalu, kjer imamo na desni strani Kornat in na levi vse male otočke. Vmes med Piškero in Veli Rašip, zmontiram genaker, saj se je veter malce polegel. Misija jadranja z genakerjem neuspešna. Vmes se z motorjem zapeljemo mimo otoka Mana, kjer so ostale kulise, ki so jih uporabili za film »Krivolovci iz Hell« iz leta 1961. Turistov je kot mravelj, gremo z motorjem v zaliv Vrulje.

Vmes smo se zmenili z Leonom in Nino, ki ravno tako dopustujeta na Kornatih. V zaliv Vrulje ni pretirana zasedenost. Vežemo se na bojo in zasedemo še eno bojo za Leona.

Po kosilu se le pripeljejo in začel se je ringa raja. Mulci okupirajo čoln in letajo gor in dol. Še dobro, da ima Leon še nekaj dodatnega bencina. Naš Mercury nekje pušča J. V ladijskem hladilniku so se hladile buteljke Malvazije in kot bi mignil smo popili vse, kar je bilo ohlajeno. Nato se prestavimo na njuno plovilo, še tam nadaljujemo…od tod naprej bo tipkovnico prevzel vice admiral, ker skipper je doživel amnezo J.

Vice admiralkin kotiček

Skipper je povsem pozabil na zdravo prehrano. Vino in pivo je teklo v potokih, vrečka čipsa namesto kosila.

Popoldne je minilo ob klepetanju in izmenjavi mornarskih veščin in dogodivščin. Popoldne se je nagibalo prosti večeru. Lakota je priklicala prvinske nagone po prehranjevanju. Košček starega kruha in trnek…pa bomo imeli večerjo. Po neuspelih poskusih, smo se odločili, da gremo na večerjo. Otroci so dobili novo nalogo: preverite menije s cenami vseh 3 konobah v zalivu. Švigali so gor in dol po zalivu, preverjali cene, vmes so opravili nakup v marketu (jajčka za Leona, kruh, nektarine, mleko), božali lokalne mačke in pse. Odločitev je padla: večerja v konobi Robinson. Jedli smo kalamare, rižoto in škampe na buzaro. Hrana dobra, postrežba podpovprečna, cene pa take kot povsod.

Povratek na barko je malček smešen. Sicer mi včeraj zvečer ni bilo preveč smešno. Vijugali smo sem in tja. Ko sva s skiperjem prispela do barke, sem skočila naravnost v posteljo, skiperjev poskus elegantnega prihoda pa se je končal s padcem v morje. Še dobro, da sem imela jaz obe denarnici in telefona.

Skiperjevo smrčanje s premca je odmevalo po celotnem zalivu.