Jadralni klub NEPTUN

Blagodejni učinki dopusta se poznajo tudi na dolžini spanca. V nov dan smo se zbudili ob 08:00. V zalivu Pantera je bilo zelo mirno in odločil sem se da odjadramo proti Istu. Burje je bilo za vzorec, NW pa se še ni dvignil. Na hitro pospravimo barko ter vse pripravimo za jadranje. Odvežem se z boje in že smo na poti. Motor kar naenkrat spusti plin in teče le pod minimalnim plinom, evo sem si rekel konec je z njim in poglej ga zlomka zopet potegne kot je treba. Odbrzimo iz zaliva razvijem genovo in že jadramo in motoriramo s 5 vozli.

Pri Molatu, kjer so visoki vrhovi, burja kaže zobe in potrebno je krajšati genovo, letimo še vedno 5 vozlov. V višini preliva med Molatom in Istom je sunek najhujši, vendar ni nič hudega, saj sem že poprej ustrezno zmanjšal genovo. Kako bi leteli če bi sedaj potovali južneje.

Priveževa se za prvo prosto bojo. Sledi kopanje v mrzli vodi in obisk kopnega. Plan je bil obisk cerkvice na vrhu Ista, saj je bilo vreme oblačno. Takoj ko se izkrcamo na kopno se oblaki razblinijo in postane vroče. Sprememba plana gremo v lokal na mrzlo pivo, otroci pa imajo poleg tudi veliko igrišče.

Na barko se spravimo k popoldanskemu počitku. Predno zaspim pod senčko, razmišljam kako bi rešil problem. Ena možnost je da dobim natančna navodila, kako se uplinjač podre in očisti. Druga možnost je da poiščem mojstra na Istu.

Pred kosilom nas obišče inkasant in cena je povsem enaka kot na Dugem otoku 154 kune. Povprašam ga za mojstra in da normalno, da imamo barba Miro je taj čovek. Po odličnem kosilu, kjer je Oskar pohrustal tri porcije testenin z golažem se ponovno odpravimo na osvojitev največjega vrha Ista.

Po dobre pol ure smo že na vrhu in otrokoma skrijem bonbone pod skalo in ko prihrumita na vrh Oskar slučajno brcne v točno to skalo in glej ga zlomka, odkril je gusarski zaklad. Celo pot proti vrhu je bila motivacija gusarski zaklad. Naredimo nekaj kičastih slik ter se odpravimo proti lokalu na mrzlo pivo.

Seboj sem vzel vso mogočo tehnika, saj imajo v lokalu wifi in bom poizkušal dobiti kakšna navodila na netu, žal nič pametnega. Poiščem barbo Mira, ki ravno zaključuje lahko večerjo. Prizor me je spomnil na mojega pokojnega nonota na Škofijah. V kuhinji je v bila prižgana televizija, miza na sredini sobe za mizo še vnuček in na mizi nekaj lahkih priboljškov. Barba Miro, suhe postave s finimi brčicami, ki so lično urejene. V trenutku mi je bil jasno, da gre natančnega tehničarja. Dogovoriva se da jutri prepeljem barko na pomol, ko se bo le ta spraznil.

Po večerji otrokoma nastavim še dve risanki, da ni šlo brez risank. Zvečer ponovno opazujeva nebesni svod in planete, žal pa je burja ohladila ozračje in nič ni kaj prijetno poležavati v kokpitu. Čas je za spanje.