Jadralni klub NEPTUN

Odločili smo se, da počijemo še en dan. Kopanje, spanje in igranje je bil naš moto. Z Oskarjem sva naredila prejšnji dan naredila plan, kaj vse morava postoriti na barki. Okupacija malih mornarjev je najboljše zdravilo za preganjanje sitnobe.

Najlepše na dopustu je, ko se zjutraj zbudiš in takoj skočiš v hladno vodo. Narediš nekaj krogov okrog barke in že si zbujen in pripravljen za nove podvige.

Dan je hitro minil, veliko smo postorili na barki jo očedili in se veliko kopali. Ester z rokavčki kot kakšna princeska zaplava. Seveda jo morava imeti vedno pod budnim očesom, saj je pihal NW in barka je veselo poplesovala na sidru. Ester pa je bila enkrat na desni strani drugič na levi strani, jok in stok se je slišal po celotnem zalivu.

Čez dan sem razvil največjo senco, ki jo premoremo in sicer sega čez polovico barke. Posledično nam je v močnejšem NW počasi popustilo sidro. Ni bilo hudega, le pospravil sem senco, spustil še nekaj verige in vse je bilo v redu. Ponoči pa tudi ne bo panike, saj je napovedano mirno.

Usposobili smo tudi pomožni čolniček in se odpeljali na krajšo raziskovanje obale, žal je v tem zalivu zelo neprijazna. Veter in morje so skale preoblikovala v neobljudeno deželo, le na majhnih kotičkih je nekaj lepih točk. Mlada mornarja sta imela seboj vso prepotrebno gradbeno orodje in že sta začela s svojimi gradbenimi podvigi. Oskar je kopal jarke, Ester pa je dvigovala telefon in sprejemala nova naročila.

Po večerji sva imela z Oskarjem še eno nalogo tega dne in sicer lovljenje rib. Lansko leto sem v celem dopustu nalovil ravno z eno skromno večerjo rib, no tokrat, ha tokrat bo pa drugače, vsaj začelo se je.

Po večerji smo imeli še ribji poobedek, mornarja sta seveda vse pohrustala predno sem se sprevidel da jih ni več. Ujete, očiščene in spečene v pičli uri, bolj sveže pa že ne more biti!