Jadralni klub NEPTUN

Zjutraj sva pregledovala vremenske karte in bila povsem slabe volje ponovno je napovedana neka manjša sprememba. Plan sva delila na več variant, ali greva v Novigradsko morje ter se nato veževa v varni zaliv na Pagu. Druga varianta je bila odhod na Dugi otok ter nato smer Šibenik ter seveda obisk različnih otokov med plovbo. Bil sem prav slabe volje zaradi vremena, vremenska napoved in dogajanje me je spominjalo na dogodke izpred 8 let, ko sva imela z vice admiralom 10 dni slabega vremena. Celo leto čakam na jadranje z LILJo nato pa takšno vreme. Nič, grem kar spat. Pred spanjem je Jože skuhal ameriške palačinke in spanje je bilo po burno noč, ko sem se boril s komarji odlično.

Po kosilu sva še malce počivala in pozno popoldan naju obišče lastnik boje. Debata se je pričela, obtožil naju je da sva zavezana že 10 dni za bojo, kako si to predstavljava, ni in ni si dopustil dopovedati, da sva prišla šele to soboto. Na koncu ko sem mu pokazal papirje ob vstopu je počasi spremenil zgodbo. Vmes se je Jože razburil in že so pričela padati težke besede. Mišo se je na koncu umiral in nama razložil kakšno bojo je on naredil, 1,7 tone težak korpomorte, razložil sem mu da se je sidrna veriga zapletla v njegovo bojo ob nevihti. Debata gor, debata dol, popili smo dve rundi travarice in vse je bilo ok. Moja napaka, da nisem poiskal lastnika boje predno sem se zavezal. Povzetek vsega dogajanja pa je bilo, bal se je za svojo bojo, saj pridejo njegovi otroci na obisk z jadrnico.

Zvečer še obisk trgovine, nekaj slanine, sira, vina. Hladno pivo v baru na obali in že sva bila na LILJI. Zvečer spat, jutri greva naprej proti  Dugemu otoku.