Skip to navigation
Skip to main content
Jadralni klub NEPTUN
Jadranje sem ter tja, morda pa kdaj tudi čez lužo.
Domov
Za člane
Vreme
Galerija
Dnevnik plovbe
Dogodki
Kontakt
Humor
Nahajate se tukaj
Domov
»
Dnevnik plovbe
»
Lilja
» 23 – 24. dan Žut – Iž
23 – 24. dan Žut – Iž
Plovba:
LILJA
Datum:
ponedeljek, Julij 22, 2019
Prepluta pot:
15 NM
Povprečna hitrost:
3.00 vozla
Jadranje:
0 ur
Motor:
4 ur
Vreme:
Sonce
Stanje morja:
gladko
Stanje vetra:
lahen vetrič
nazaj
vse
naprej
Zgodaj zjutraj se odpravim med tem moja posadka trdno spi. Vsakdo je zavit v svojo spalno vrečo in smrči na svoj način. Vetra je bilo le za vzorec je pa velika prednost jutranjega premika. Skoraj celotno potovanje se odvija v hladu. V dobrih treh urah smo že na Iž-u in sicer v zalivu Vodenjak. Andrej z Batoojem potuje južno in zelo verjetno se dobimo.
Iskanje proste boje je kar procedura. Namreč slaba lastnost zgodnjih odhodov so zasedene boje ob prihodu v zaliv. Prvotno smo imeli željo postanek v Malem Ižu, ker pa smo proceduro večerje že opravili na Žutu je sidranje na Malem Ižu ukinjeno.
Sidrišče je bilo polno v daljavi tik ob obali vidim prazno bojo, hitro letim z barko do nje, malce me je skrbela globina in res. Ob vezanju na bojo ugotovim da imam pod kobilico slab meter, nataknem masko in pogledam situacijo. Pod kobilico konkretna skala, kaj sedaj? Pustim da se celotna posadka okopa in ohladi, nato se le sprosti druga boja, ki je stacionirana v večji globini. Manever vezanja smo opravili kot za šalo. Nastavim senco, pospravim po palubi, zložim jadro in vse kar je potrebno, že je tukaj BATOO.
Barki zavežemo skupaj in debatni krožek se lahko prične, vsako ima svoje prigode in ob kapljici razkužila je vse lažje. Dan hitro mine in od prvotnega postanka, le nekaj ur se posadka Batoo-ja odloči ostati čez noč. Otroka imata družbo, vsi skačemo v vodo in izvajamo različne olimpijske discipline. Najbolj zabavna je skok v obroč z največje višine kar ju premorejo barke. Vmes poteka obvezno dokumentiranje dogodka, smeha za poln koš.
Popoldan se z Andrejem odpraviva raziskovati oba zaliva in najdeva konobo. Grla v vročini so osušena in bevandica je še kako dobrodošla. Vmes naveževa stik z oskrbnikom konobe, ki je tudi koncesionar na sidrišču. Kupiva ribe, dobiva nekaj hobotnice izpod peke, viška pomfirja, ker ga neka skupina Nemcev ni naročila. Oskrbnik je bil povsem zmeden, revež je gradbinec sedaj pa se je lotil na pobudo prijateljev še te zadeve. Seveda, prijatelji so odšli na dopust on pa sam opravlja vse, povsem je zmeden.
Zvečer prideva nazaj na barko, očistim ribe in jih spečemo na žaru. Bile so odlične, rožmarin, piranska sol ter domače olivno olje, brez kruha. Vse skupaj poplaknemo z kapljico rujnega in razvije se prava žurka. V zalivu smo malce nekulturni in nabijamo muziko. Kulturni so do te mere, da iz vsake države poslušamo eno pesem, tako smo zavrteli nekaj nemške, italijanske, slovenske in hrvaške glasbe. Vsi utrujeni se pozno spravimo spat.
Naslednji dan je bila glava malce bombastična in vsakršen odhod se je ob jutranjem plavanju skenslal. Danes ostajamo tukaj. Vice admiralka mi je že pred časom povedala, da si želi v miru popiti kavico, se kopati in zabavati z otrokoma.
Želja je izpolnjena, jaz pa sem cel dan bolj ali manj poležaval in polnil baterije za jutrišnji odhod na Dugi otok.