Jadralni klub NEPTUN

Po nekoliko bolj neprespani noči sem se zjutraj zbudil, medtem ko je celotna posadka še spala, vključno s skipperjem na barki Sardina. Po jutranjem sprehodu po mandraču sem odvezal barko in že smo bili na poti proti Iloviku.

Pihala je rahla burja, nato pa se je le okrepila in  dvignil sem samo genovo, leteli smo proti Iloviku s hitrostjo do pet vozlov. Kako se mi je usračkalo – smer plovbe in veter sta se popolnoma uskladila.

Več kot polovico poti smo jadrali s krmnim vetrom oziroma na polkrmo. Vmes sem skrajšal genovo, da ni nabijala in plahutala, ko je veter prišel čisto v krmo. Zadnji del poti sem pospravil jadra, saj je veter že pojenjal in sem pričakoval obrat na zahodnik, kot veleva običajna izmenjava dnevnih vetrov.

Zasidrali smo v Južni uvali na Iloviku. Mater, koliko je bilo ljudi! Pa kaj so vsi tukaj? Lastniške barke, čarteristi, Čehi, Italijani, Nemci, Avstrijci in seveda tudi Slovenci.

Ponovno sem namestil vse sence in nato smo ves dan poležavali. Včerajšnja žurka s prijatelji je bila kar konkretna, zato se je tak dan za počitek res prilegel.

Sredi dneva se je dvignil veter, ampak seveda je pihal naravnost v zaliv. Veter iz jugozahodne smeri je povzročal valovanje – enkrat je zibalo tako, drugič drugače. Nekako smo zdržali, dan pa se je počasi prevesil v noč. Veter se je umiril, mi pa smo večerjali in uživali v čudovitem zalivu.