Jadralni klub NEPTUN

Napoved vremena je bila ugodna, pihal naj bi ojačan NW, kar za naju pomeni veter v pol krme. Zgodaj zjutraj sva se odpravila in vetra ni bilo. Počasi sva se premikala, vmes sva zagnala agregat, da dopolniva akumulatorje. Dolgi otok je resnično dol saj se je nama vlekel lahko sva ga le nemo občudovala. Otok Lavdara žal sedaj ne bo obiskan, saj iščeva dobro zatočišče pred napovedano burjo. Žal do 12:00 ure ko sva se zavezala v zalivu soline, ni bilo nobenega vetra. Kot zakleto je začel pihati po najinem varnem vezanju za bojo. Postaviva senco, se ohladiva v morju ter malce popoldanskega počitka. Za kosilo je Jože pripravil bogato solato, nato pa obvezen obisk kopnega in raziskovanje zaliva.

Zavezala sva se v zalivu soline v njegovem levem kraku. Veliko je motornjakov, ki so nama povzročali kar nekaj valovanja. Peš sva se odpravila do nasprotnega zaliva, kjer sta dve poceni konobi. Pešpot je bila delno betonirana, delno makadam. Ob obali nekaj počitniških hišic vse imajo solarne celice ali veterne generatorje. Logično sklepanje, da na tej strani otoka ni elektrike, verjetno je enako tudi z vodo. V konabi sva naročila mrzlo pivo ter prijazna natakarica naju je prijazno ogovorila, verjetno naj je želela prepričati naj naročiva hrano. Cena ribjega menija je 125 kun. NW se je v tem zalivu dvignil in barke zavezan za boje so se lepo pozibavale. Vmes sem skočil ter preprečil, da otrok ni padel v morje. Ester mi je že prevečkrat padla v vodo s pomola, tako da sem majhno punčko predhodno varnostno opazoval in rešili zadevo.

Povratek nazaj v malce manjši vročini na sidrišče in plačevanje priveza, 115 kun. V pričakovanju burje sva se odpravila spat vsak v svojo kajuto, sonce naju je zdelal.