Jadralni klub NEPTUN

Napoved je bila polna burje do 20 vozlov in zjutraj sva še gledala na morje in se odločala ali nadaljujeva pot proti otoku Vergada. Pregovor starih angleških pomorcev je, če imaš v vprašanju »če« potem je odgovor ne. Najino vprašanje se je glasilo ali nadaljujeva pot, ne je bil pravi odgovor, saj se je že v pol ure po najinem vstajanju dvignila in pihala preko 20 vozlov. Problem je v tem, ker ne poznava sidrišča na otoku Vergada in kaj če je vse zasedeno, itd.

Dan je minil v ležernem stanju, nekaj kopanja, kuhanje zajtrka in tako sva jedla odlične palačinke. Alkoholni kuhalnik sprva ni dobro deloval saj je znotraj kabine preveč pihalo, moral sem zapreti glavno okno in palačinke so se lepo zapekle. Čez dan se je zaliv izpraznil in lahko sva se v miru prestavila na malce bolj zaščiteno mesto. Med pospravljanjem in pregledovanjem zaloge sem odkril še dve buteljki vina, takoj sva postala bolj vesela. Za pozno kosilo je Jože skuhal fuže z zelenjavo in poplaknila sva z dobrim merlotom.

Po kosilu sva opazovala kaj vse se pripelje v zaliv, veliko je nemško govorečih navtikov z motornjaki. Med drugim se je v zaliv pripeljala tudi velika mrcina po imenu GALEB, takoj je padla debata o Titu in titovem galebu. Na krovi GALEBA sva opazila tudi mačka, kar je redkost.

Vmes se je javil Andrej, ki pluje z BATOOjem preko Kvarnerja, 30 vozlov in kar visoki valovi. Vmes mu je crknil motor, zgleda da mu nekje vleče zrak. Z jadri se je zasidral na Susku. Jutri ima dan za popravilo motorja. Na morju je vedno kakšna veselica.

Debata o vseh mogočih temah se je zavlekla do večera in jutri je nov dan.