Jadralni klub NEPTUN

Prvotni plan je bila vožnja le do Ista ter nato do Silbe. Žal je vremenska napoved napoveduje manjšo spremembo. Naj me je opozoril Andrej z motornjaka Ale. V marini, kjer domuje LILJA je privezana tudi Ale in vedno se najde kakšno mrzlo pivo. Namreč Andrej ima vedno poln hladilnik, ki venomer deluje.

Ok, letimo mi počasi na motorček, vetra spet za en vzorec. Tokrat le dvignem glavno jadro in pridobim 0.2 vozla na račun glavnega jadra. Povprečna hitrost je bila skoraj 4 vozle. Vročina pa je bila neznosna! Vmes pogruntam, da je v senci pod jadri super lokacija. Viceadmiralki naročim še mrzel gemišt, ki nikakor noče biti tako drag kot na Velem ratu. Sliko računa sem skopiral na FB in vnela se je žgoča debata. Nekateri se zgražajo, nekateri pravijo da bodimo rajši doma. Vsekakor so cene navite!

Vmes se pojavi vsa moja posadka na krovu LILJe in navijemo si glasbo ter plešemo in se zabavamo. Vsi brzijo mimo nas, le kam se jim tako mudi? V naši veselici jaz vneto razlagam, ta otok je Škrada, to je Olib, čakaj kje je Silba? Ali je bilo malce preveč gemišta in travarice? Da, uf falil sem kurz, hitro popravim in že se zavežemo v zaliv Paprinica. Letos je LILJa že prebivala v tem zalivu.

Zaliv oz. boje so prazne le ena velika čarterska barka s CRO posadko na krovu. Na hitro nekaj pojemo, salamo, čebula, slanina, kruh in pašteta. Že je bilo potrebno pripraviti čolniček z mornarjem Oskarjem morava k luškemu kapetanu, da uredim podaljšanje turistične takse. Poteče nam 30.7 in ker sem opazil, da je ogromno kontrole na vodi se ne bom hecal.

Z Oskarjem sva že na čolničku in priveževa za manjši ribiški pomol. Nato pa 30 min hoje do luške kapitanije. Vročina, vročina Oskar se je skrival v moji senci jaz pa sem ustavil v kakšni debeli senci. Zelo je bil priden tudi muksnil ni, danes dela le do 15:00 in morava priti do takrat tja. V glavi se mi je bledlo, če pridem pred kapitanijo in ne bo nikogar v pisarni. Kako si ne morejo urediti plačilo takse preko spleta in konec.

Prideva do luškega kapetana, kot sem predvideval tam ni nikogar. Meni pa tema na oči, lepo mirno se usedeva v sosedni prazen lokal. Le prijazen čistilec naju vpraša, če koga čakava. Da, vašega soseda sem odvrnil. E, bit če to nešto J a poglej ga zlomka, pride malce debelušast kapetan, 1.3 m v višino, črn kot oglje. Ob tem ga slišim, kako debatira po telefonu ves nervozen in še bolj nervozno išče ključe od pisarne. Joj, nekam me bo poslal. Jaz lepo previdno grem za njim mu vzamem ključe iz ključavnice, jih položim na mizo in zaprem vhodna vrata. Čakam pred vrati, avtoriteta je avtoriteta, jaz potrebujem takso on pa se mora pomiriti. Za češnjico na smetano je to tisto sidrišče, kjer je pred letom dni koncesionar vlekel ITA barko ven iz sidrišča in vpil vse mogoče.

Ok, Oskar ugotovi, da je šefe prost, hitro jaz notri in vljudno vprašam, kako podaljšam turistično takso. Jao, to pravi moj kolega, samo trenutak sad on dolazi. Ok, greva midva nazaj v prazen lokal čakati tega kolega. Jasno 15min čakava nato sva postala žejna, še slina se mi sprijema. V lokalu ob obali eno pivce in eno fanto spijeva na dušek. Hitro nazaj, da ne bova zgrešila tega fanta.

Evo, mi pridemo on že tam nam maha pa to ste vi za turističko takso, da, da…gremo vsi v pisarno in saj veste, tipkanje po čudežnem programu, ki kar nekaj čudežnega prikazuje. Ok, pride še kapetan in to uredita pod taktirko starega mačka. Račun 210 kun, nekaj mi vrača drobiž ma ostavi to idemo na piče jima rečem.

Evo že smo mi v njihovem domačem jadralnem klubu, kjer je vse klimatizirano, pivo, coca cola, gemišt, še eno pivo in račun 32 kunica. Ok, super debata povem da je kontrole veliko. Pa pravijo eh to je pa zato ker Nemci ne plačajo vinjete in ničesar in zato jih kaznujejo. V klubu je bil tudi pomorski inšpektor, ki je ravno opravil neko kontrolo in so imeli neko paniko. Vendar je bil organ zelo prijazen vse mi je razložil, kako podeljujejo izpite, namreč povedal sem našo prigodo o skorajšnjem butn-skali z Avstrijsko barko. In dodal je še mnogo neumnosti, ki jih kot uraden organ morajo delati. V glavnem nekako tako kot pri nas, ko mečejo vsa mrtva sidra v SLO morju ven.

Greva midva počasi nazaj, hitro zavijem v trgovino nakupim nekaj sadja in kruh, Oskar hitro na igrišče malce poskakati ja kot da na barki ni tega dovolj. Mladost pa še moj sin je J

Prideva do barčice in vidim kako Ester samostojno plava v globoki vodi, do sedaj namreč ni in ni želela zaplavati. Viceadmiralka je dodala, da je pojedla tabletko poguma in sedaj je vse ok. No, sedaj jo ven ne dobimo. Pojemo večerjo in gremo spat, jutri gremo na Ilovik, vreme se bo skisalo potrebujemo nekaj varnega oz. manjše mesto tri dni čepenja na mestu mo veselica.