Jadralni klub NEPTUN

Zbudili smo se v prelep dan. Takoj zjutraj me zagrabi tista ciganska žilica, gremo dalje, gremo raziskovati. Pogledam desno vidim Dušana, kako »čekira« stanje morja proti Lošinju. Takoj ko me opazi, mi  pove še so valovi. Eh, takoj se spomin dogajanje izpred parih let, kako se norel in šel v močan NW proti Lošinju, nikdar več sem si takrat zaklel samemu sebi. Valovi direktno v premec, v podpalubju posadka povsem »skozlana« jaz pa zunaj lovim ravnotežje med volovi in vetrom.

V tisti sekundi je padla odločitev, ostali bomo še za en dan. Ilovik, ki nama nikdar ni bil po godu se nama je počasi, počasi pričel lesti pod kožo. Našli smo na priporočilo Severina dobro in poceni restavracijo, boje ob otoku so  smešno nizke, dobra pekarna. Na vse to pa sta nama Dušan in Milena povedala za nekaj pešpoti, odlične plaže itd. 

Zjutraj se na povabilo Dušana in Milene zberemo v naši restavraciji ob kavi in jutranji debati. Posadka Bajsija gre proti Lošinju v zaliv Artature mi z jadrnico Želja pa ostajamo še en dan. Vmes je Andrej z Ale pohupal in dodal da gredo na Lošinj po vzhodni obali, kjer ni valov in vetra.

Po kavici se poslovimo od Dušana in Milene ter se odpravimo na krajši potep po Iloviku. Naš cilj za ta dan je bila plaža Paražine. Moj Viceadmiral dokupi zaloge sladke peciva za vse nas in smo »smogovci« odšli na plažo. Vročina je bila neznosna in mi smo zelo leni ob vsaki bolj debeli senci se ustavimo in pametujemo kako je vroče. Mlada mornarja in pes Rika so prvi v vrsti in hitijo da se kar kadi. Na plaži zasedemo senco v zavetju borovcev in vzpostavimo zasilni begunski kamp. Naredimo klopco, Severin razgrne ležalni sitem in vsi zdrvimo v vodo. Pes Rika je čudovita psička. Vse nas ima pod kontrolo, najbolj je navezana na lastnika Severina, vendar Darinke ne spusti izpod horizonta, vedno je na vidiku.

Cel ljudi dan v senčki s Severinom debatirava, kako in kaj, morske dogodivščine, katera je dobra knjiga, v glavnem dan je minil kot za šalo. Viceadmiralka mi je milo namignila, da je lačna in da želi jesti v restavraciji. Ja, seveda gremo kaj bomo v vročini kuhali, vsi smo lačni, mlada mornarja sploh. Cel ljudi dan sta bila na soncu, počela vragolije in raziskovala divjo plažo. Gremo vsi skupaj na kosilo.

Ne vem kateri hudič v meni je dal ukaz za pojedino z veliko maščobe. Kakšna močna želja po cvrtem piščancu se mi je pripeljala in posledično tudi Darinki. Celo pot do restavracije so debatirali samo o hrani, lakta je bila resnično neizmerna. Na kraju zločina si naročim »crem brule« in to s svinjino. Edina pomanjkljivost je bila njegova velikost. Dobil sem pravi zrezek, ampak jaz bi »stisnil« dva zrezka brez problema. Kaj dela moč misli! Hrana je bila zelo okusna, osebje prijazno in za nameček sem opazil zvečer da imajo vse polno. Gostilna »Amico«, neposredna konkurenca pa je bila na ½ zasedena, tudi cene so na v naši restavraciji za 25% nižje.

Vsi smo se napokali in za sladico je vsako od nas snedel še kepico sladoleda. Punce čokoladnega, fantje vanilijo. Naš debatni navdih je po obilnem obedu v trenutku izpuhtel, sem že začutil spanje je sedaj edina prava tableta in odbrzimo vsak na svojo barčico. Zvečer gremo na sladoled je bila zadnja Severinova beseda.

Utrujen sem se zavlekel v posteljo in zaspal da debelo uro, mornarja in viceadmiralka pa so imeli vse mogoče igre za kratkočasenje. Večer je tu, meni se nikamor ne da, že slišim Severina, gremo na sladoled. Ni minilo 5 min oba mlada mornarja sta že bila pripravljena za ponovno zasedbo obale. No  pa smo šli…

Med vsem tem tro dnevnim dogajanjem se je odvijala še dodatna zgodbica o mojih pozabljenih dokumentih na Silbi. Po mojem skromnem mnenju me ima Bogdan Lazarin, gospod je napreč luški kapetan na Silbi polno kapo. Se že dogovoriva, da pošlje dokumente na Ilovik in kaj kmalu ugotovim, da katamaran Biševo v ponedeljek ne vozi na Ilovik. »Ker štala!« Že »tuhtam« rezervni plan, ja nič pa naj pošlje na Unije, ki jih bomo naslednje obiskali. Na Unijah imamo kar nekaj prijateljev bo že nekdo prevzel dokumente. Nato je sledilo usklajevanje in končno smo se dogovorili. Bogdanu sem obljubil, da mu ob povratku v domovino pošljem na Silbo dve dobri buteljki vina. Super pa bi bilo, da bi odjaral do Silbe in mu ju izročil, top pa bi bilo da bi ju skupaj popili in zapili :) torej Jaka, prijatelj na Unijah, ki je dobil mandat za prevzem papirjev je javil točno ob 20:40 da ima modro mapo pri sebi.

V lokalu kramljamo, mlada mornarja ponovno sladoled, jaz pivo, dami »aperol«, Severin Cedevito in po pijači se dogovorimo še za kozarček ali dva na jadrnici Želja.

Meni ni potrebno dvakrat reči že sem bil tam, barčica Želja je pod skrbnim očesom kapetana Severina pridobila kar nekaj opreme. Po domače bi rekel takole, na barko se samo usedeš in greš na Malto na kavico in nazaj. Resnično je lično urejena. Ura je pozna, mlada mornarka omaga in zaspi na klopci in čas je da se poberemo na našo LILJO. Jutri je nov dan in odpeketali jo bomo proti Unijam.