Jadralni klub NEPTUN

Dvignem sidro in to na roke, 8 mm verigo ter 16 kg težko sidro. Vsi še trdno spijo, še do 04:30 zjutraj so neki angleži razgrajali na obali. Pihal je burin in vse sem slišal v svojo spalnico. Tipi topi in že smo bili na poti najprej do Umaga. Obvezen postanek ob odjavi iz lepe njihove.

Vetra skoraj nič, naredim debelo senco, da me ne bo zopet zažgalo kot cigana. Vice admiralka prebira Mušičevo knjigo katero tudi mlada mornarja rada poslušata. Pijemo kavico, nekaj za čiščenje zob iz Žirji. Vetra še vedno nič in glej debela senca se kar naenkrat podre pričelo je pihati! Juhej, kakšno veselje. Samo še v Umagu se privežemo ter uredimo birokracijo.

Pristaneva kot profesorja, se zaveževa uredim vse na luški kapitaniji, policiji, Oskar mi ob tem neumorno pomaga. Luška je bila kar ok, sem pa moral ponovno napisati novo posadko, ker se je le ta menjala. Gremo, gremo malce je zoprno, ker nam piha zahodnik pomol pa je odprt direktno na zahod. Ma ni panike, to midva izpeljeva kot za šalo pa še nov motor imava.

In že smo zunaj, Takoj razvijem vse »gate« kar jih imamo in letimo počasi a vztrajno. Mimo rta Savudrija se veter počasi prične krepiti, ulala, to mi deli. 5 vozlov brez problema, barka uboga le avtopilot ni pravilno nastavljen, nekaj se trudim prebirati navodila in nastavljati pilota, ni časa veter je v pol krme nimam časa, letimo.

Brez sence me praži kot piščanca. Posadka se je pobrala spat so bili malce utrujeni, le Oskar  mi nosi vodo, kakšen požirek alkohola. V največji vročini se spomnim, da danes nisem še ničesar prigriznil. Oskar mi prinese pekočo tuno in prepečenec. Pohrustam vse v trenutku in poplaknem z malce vina. Oskar napade kar kozarec marmelade z žlico, kot bi gledal sebe. Mama mi je težila, kruh jej poleg. Mama kakšen kruh žlica domače marmelade in to je to.

Veter na sredini zaliva še ojača, valovi se za menoj in se že lomijo, lepo jih je slišati. Barka se kotali po valovih jadranje ni več užitek ampak moram celo malce delati. Hitro pokličem viceadmiralko, pridi boš držala krmilo. Želim skrajšati glavno jadro na 1 krajšavo, pa v vsej izmučenosti naredim 2 krajšavo, eh sedaj pa se mi ne da dvigati, bomo pa malce počasneje. Skrajšam še flok in spet letimo tam okrog 5 vozlov. Noro zadnji dan mi je podarjen, takšno jadranje sva imel z Jožetom na relaciji Vrgada – Žirje.

Pred Devinom se valovi umirijo smo že v zavetju obale in valovi se ne morejo razviti. Mimo školjčišča, otroka spet navijata za porcijo školjk. Sem že pomislil, da bi eno bojo polno školjk malce zapeli in odpeljali. Veter se je povsem umiril, navijem Yamaho, do 5.7 vozla in že barčica pleše, preveč, preveč 4.7 je povsem dovolj. Vročina, viceadmiralka opazuje vile ob obali, začudeno se spogledujemo kje se ljudje kopajo v kakšni mlakuži. Temperatura vode presega 26 C°. V kanalu kjer priteče reka Timava temperatura pade na 22 C°. Poleti ko bo najbolj vroče se bomo tukaj kopali.

V marini ni nikogar vse je tiho in mirno. Midva parkirava še viceadmiralka me je pohvalila, kako sem lepo pristal. Seveda, ljubica trening, sedaj ti je lahko jasno kako lahko linija Ilovik - Mali lošinj v jugu kot profesor parkira ladjo za pomol med barke.

Vsi letimo pod tuš, končno sladka voda! Postorimo najnujnejše na barki in gremo na bazen ter mrzlo pivo. Zvečer zaslužena večerja v marini ter mirno spanje.