Jadralni klub NEPTUN

Od zadnje plovbe je minilo dobre tri mesece. Vmes nas je položila teta angina in še nekaj drugih obveznosti ter seveda servis barke in tako je sedaj prišel November.

Današnja burja je bila prav osvežujoča, preventivno smo si ogledali kakšno je stanje z Devinskega gradu. Lepo so se videli refuli burje na morski gladini ter nekaj osamljenih jadrnic. Boštjan, Jože in moja malenkost smo pripravili Liljo za današnjo plovbo. Preverili vse vrvi, zagnali motor ter ga pustili nekaj časa da je lepo brnel. Skrajšali glavno jadro, da slučajno ne bi imeli veselice na odprtem.

Burja je v kanalu lepo brila, sunki so bili vse tja do 25 vozlov. Počakali smo dobro urco popili pivo, žganje in burja se je umirila. Vmes se je zbudil tudi anemometer na vrhu jambora. Toplo smo se obleki ter nase navlekli vse možne cote in cunje.

Po dobre pol ure vožnje po kanalu so lepo videli obrisi valov na horizontu. Fantje danes bo pa pihalo, sem malce pomenljivo dejal. Ne poleti, ko je toplo ali septembra in oktobra, mi moramo na vodo novembra ko je dan krajši in ko je že mrzlo!

Pod Devinskim gradom dvignemo jadra in že smo se pognali proti odprtemu morju. A ni hudič že pademo v regtano polje. Jadrnice razreda 420 so šibale kot za hec mimo nas. Obrnemo proti obali, da pridobimo višino in nato proti gradu Miramare. Ravno dobro zajadramo, števec hitrosti lepo dela in prikazuje 4.6, 4.7 vse do 5.3 in že prihrumi k nam motorni čoln. Tam doli je drugo regatno polje! nam pove prijazna mornarka. Ja pa kaj hudiča povsod je regatno polje. 

Dan je krajši, sonce se že spušča in Boštjan je lačen. Kuhana svinjska vratovina, domač kruh ter rdeče vino nas čakajo v podpalubju. Odjadramo nazaj proti marini, kjer si pripravimo vse dobrote za pod zob. Vmes nas obišče Andrej, ki ima v marini motornjaka. Posodim mu star avtopilot, nekaj bo že scumpral. Vmes uspešno polijemo zadnji kozarec redčega vina po blazni in že leti fata v kopalnico.

Vse dobro in že smo pokrili LILJO in se odpravili domov.