Jadralni klub NEPTUN

Boštjan in Nataša sta iz Silbe prijadrala na Pag v zaliv stara Povljana, kjer sta bila zaščitena pred močnim maestralom, ki v teh koncih piha zelo močno. Večer sta prespala v družbi dveh komarčkov. Zjutraj po kavici in pospravljanju barčice sta se pripeljala v Ninski zaliv in se privezala na glavni pomol v Mulo. Boštjan in Nataša sta se poslovila in za nekaj dni bom sam na barki v torek pa pride še Jože in nato odpeketava naprej.

Pred menjavo smo natočili še vodo v tanke, seveda kot vedno problemi. Cev je bila prekratka tako da je Boštjan na roke držal dve cevi, ena je bila naša, drugo cev pa mi je posodil domačin. Uredimo in lepo pričnem zvijati cev od domačna, že se nekdo iz sosednjega bara oglasi »Where are you from?«, jaz lepo njemu na »što«, da sem iz Slovenije, itd. Ali se pri vas takole vodo jemlje? Ja, želim plačati pa ne vem kje naj plačam, kdo ti je dovolil? Da skrajšam zgodbo, tip je bil orenk »nabrlizgan« že ob 09:30 dopoldan in ko mu razložim, kdo in kaj je bilo skoraj vse ok. Namreč, tisti možakar, ki mi je rekel dal cev, sploh ni domačin, ampak nekdo ki oddaja gliserje in jasno, foušija je tudi na Hrvaškem doma.

Z Boštjanom zasidrava LILJO poleg ŠPELCE in odpraviva se na obala kjer naju je čakala Nataša, popijemo mrzlo pivo, kavico, se pogovorimo kaj se je kaj dogajalo in že sta jo ucvrla novim dogodivščinam naproti.

Spravim se na barko in pričnem s pregledom inventarja. AKU so bolj prazni, zaženem generator ja glej ga zlomka, zmanjkalo bencina v generatorju. Uredim in že se prične polnjenje AKU. Tank umazane vode je pol, prva posadka je veselo pomivala posodo, na LILJI pa nič ne gre direktno v vodo ampak v črn tank. Normalno tank je poln a glej ga zlomka črpalka ne potegne vode iz rezervoarja. Gotovo je problem v slabih AKU. Pokliče me Djuro, če pridem na kosilo, seveda na hrano ne smem pozabiti. Po dobrem kosilu in dveh hladnih pivih se vrnem na barko. Zaženem generator in zaspim po dobri urci ponovno testiram črpalko isti hudič? Ja kaj je že crknila je šlo navitje, kaj za en hudič je spet? Odprem črpalko, namažem in zmontiram, deluje…morski pogoji, sol, vlaga vse uniči.

Ok, vodo imam, črpalka deluje, napolnim hladilnik s pivom, travarico, ginom, in s preostalimi dobrotami. Pospravim ve po barki in se lotim malega motorja za pomožni čolniček. Noče vžgati, preverim svečko in ugotovim, da nimam pravega ključa. Da pa je mera polna je to skoraj edina stvar, ki jo nisem uredil pred dopustom. Evo pa imam spet delo. S pomočjo nekega navideznega ključa in papagajk odvijem svečko, vsa rjava in mokra, ok bencin pride samo iskre ne proizvaja. Jutri greva z Djurotom po bencin in upam da bom dobil svečko. Svečka je kot zakleto neke posebne dimenzije, še to. Nič jutri je nov dan, časa imam na pretek.

Popoldan se prevesi v noč in skupaj z Mirico in Djurotom se odpravimo na lokalno prireditev. Vrsi mulo klapa alias New York. Izseljenci v Ameriko so organizirali zabavo. Usedemo se v bližnji bar debatiramo in glej pride tisti možakar od zjutraj, takoj ga pogostim s pijačo in vse je ok.

Ura je pozna odpravim se na barko spat, zelo je toplo, piha vzhodni veter tako da lepo zaspim le nekaj komarjev me lovi in uničuje. V svoji utrjenosti se ne ukvarjam z njimi in zaspim do dopoldneva.