Jadralni klub NEPTUN

Spal sem krepko čez svojo uro, ki je v rednem delavniku 06:00, tokrat sem potegnil kot se šika. Dan brez posebnosti, nekaj urejanja po barki, pisanje dnevnika, skrb za želodček. Djuro me je pobavil naj grem z njim v Zaton, da napolnim rezervoarje goriva, vmes skočiva po pečenega piceka. Slatno kosilo, brez komentarja. Popijem nekaj belega vina in že se odpravim na barko. Napoved je neugodna in bom rajši na barki. Dan se vleče, pijem pivo, počivam kot »ta velik« , zvečer pomagam Djurotu z nekaj opravki na Špelci to je to.

Večer je prinesel veselico. Od 19:00 naprej sem redno pogledoval na DHMZ radarsko sliko ali bo šlo mimo ali nas bo usekalo. Moj izhodiščni položaj je bil zelo neugoden. Vse imam odprto na NW, vse ostalo pa sem na varnem. Bliskanje se je pričelo in štejem koliko sekund, delim s tri in vidim kako daleč je ta zadeva. Pokadim zadnjo pipo in se je pričelo. NW useka do 45, sidro dobro drži, samo valovi so problem in ni hudič ko se skrivam v podpalubju ter molim k vsem bogovom, da bo vse ok, sidro popusti. Da, tukaj je muljevito dno, ampak valovi so preveliki! Letim kot Ben Jonson na 100m k sidru, želim ga popustiti, da bo zagrabilo. Malo morgen, vrv, ki sem jo navezal dodatno okrog sidrne vrvi drži in ne morem je popustiti, nič hitro letim nazaj v kuhinjo po nož. Jasno spodrsne mi in ubrišem direkt na rebra, samo zatulim in prekolnem vse kar obstaja. Zakaj, sem bos!! Vedno sem obut tokrat bos!! Ja nič, adrenalin dela letim po nož, prerežem to vrv in sidrna vrv spusti. Sedaj pa je problem, ker so valovi resnično dolgi in veliki! Premec gre celoten v vodo in jaz z njim. Na vso srečo je vodo topla, vsaj nekaj mi je danes naklonjeno. Nič držim sidrno vrv in jo počasi popuščam, spustim jo dodatnih 10 m, barka se umiri, na hitro nekaj zavežem in situacija je rešena. Vmes ko sem reševal in gledal valove sem videl kako je morje lepo, sinje modra barva, vrhovi se penijo, povsod voda piha da je kar veselica opazim da je čolniček tudi odneslo. Ja tudi to je jadranje.

Ok, že sem v kabini gledam kje vse pušča, nič ne bom zapisal imam že domenjeno z mojstrom da vse ured. Neurje gre mimo in obrne na NE, burja taja do 30 vozlov in čez pol ure kot da ni bilo nič. Adrenalin popusti in glej nekaj me je začelo boleti. Pregled bojnih ran, prst ki mi je nekako zlezel pod ketno, desno koleno ki je nekje srečalo hrastov les ter seveda rebra. Niso počena le boli od udarca, diham lahko nemoteno, gremo spat jutri je nov dan.

Od spanja je bilo bore malo, če ni nevihta pa so komarji, nekaj časa se borim z njimi jih lovim in končno popustim vstanem z veliko muko. Da, razbolelo se je, to je dober znak se že celi. Ok, napol v snu iščem nek dober »anti komarski« sprej, in pomotoma si našpricam od viceadmirala masažni sprej za nohte, vse mastno! Ja porkaduš…nejadem ta citrus sprej in že se spravim spat. Nič ni pomagalo, ti komarji v Vrsi mulo so strenirani, gredo točno tja kjer se nisi namazal. Vstanem v drugo prižgem špiralo in končno zaspim do jutra.