Jadralni klub NEPTUN

Med včerajšnjo nevihto sem videl kako mi bo odpihnilo čolniček, vendar sem se mu moral odpovedati. Zarana zjutraj se počasi in previdno dvignem iz postelje. Dvigovanje je prav posebna odprava, malce bolj na levo in samo z rokami, hrbtne mišice pridejo v poštev šele v zadnji tretjini procesa dvigovanja. Počasi se razmigam in spravim v vodo. Čolnička ni, tako da pripravim nepremočljivo torbo v katero si naložim 200 kun in telefon. Vse skupaj ovijem še v dodatno vrečko. Kako bo s plavanjem sem premleval v svoji glavi cel čas. Počasi in previdno zlezem v vodo malce pobrcam in vidim da gre, nič me ne boli. Pograbim torbo in počasi priplavam kot kakšen penzionist do obale.

Prične se iskalna akcija, pihal je NW veter nato je obrnilo na NE. V primeru, da imam veliko srečo bo čolniček do naselja Zukve, drugače pa moram vse do Nina. Pešačim ob obali in si ogledujem posledice včerajšnjega neurja. Vse je razmetano, kar nekaj čolničkov prevrnjenih, odvezanih, le našega čolnička ni nikjer. Po dobri uri iskanja ga le najdem zapuščenega polnega vode na obali naselja Zdrijac. Ker nimam moči da ga dvignem odprem ventil za izpust vode in počakam, nato z roko zmečem še preostalo vodo. Počasi s posebno tehniko uporabe le nog privzdignem čolniček in voila ni več vode.

Kako pa sedaj nazaj? Vesel nimam le eno, deske na kateri ponavadi sedim nimam, plavutk nimam, vrvi za vleko čolnička nimam? Zvlečem čolniček v vodo in hodim v vodi vse do naselja Mulo. Pot  je trajala malce več kot uro. V vmesnem času sem že reševal problem, kako spraviti čolniček do barke. Vsa obala od naselja Mulo do Vrsi-ja je pozidana z manjšimi pomolčki, ki jih uporabljajo domačini. Ne bom sedaj to pride kasneje na vrsto sem si dejal samemu sebi in sem še naprej gazil po vodi ter si hladil prst.

Čolniček zavežem ob pri pomol in skočim v prvi bar na jutranjo kavico. Kako se je prilegla, poleg mene se dva možakarja hecata in ob predvajanju pesmi Whitny houston – I'll always love you, zabrundata v duetu. Prav hecno je bilo videti, dva tipa kot Stan in Olio, fušata kot velika, prav od srca sem se nasmehnil. Kdor me pozna, ve če bi vse skupaj trajalo dlje od 5sek, bi se vključil in fušali bi skupaj.

Pred tem sem poklical Djurota in mu javil veselo novico o najdenem čolničku. Skupaj ga počasi in previdno naloživa na streho avtomobila in se odpeljeva do barke. Nisva bila edina, ki sva nekaj vozila na strehi, po domače kot dva Čeha sva bila. Čolniček privežem in dogovoriva se da greva v Zadar po svečko, vesla in ostale drobnarije. Na poti v Zadar vidiva veliko polomljenih dreves, prevrnjenih tabel, stojnic v glavnem bilo je res pestro. Nato mi Djuro zaupa, da je bilo tukaj najhujše, seveda se spomnim 45NW z valovi, veselica ampak sva z LILJO zdržala.

Po obiskih treh trgovin svečko le dobim, kupiva še vrv za čoln, vesla, ključ za svečko in že sva nazaj doma. Vmes me Djuro prepričuje naj grem k zdravniku. Niti slučajno, če bi imel počena rebra bi me bolelo za pop**it, samo da zadevo razmigam me sploh ne boli, to je samo od udarca in trajalo kakšen teden pa bo vse ok.

Predno greva na barko me še pogosti z kosilom in hladnim pivom ter že veslam proti barki. Spravim vse na barko takoj vtaknem svečko in že vlečem motor, nič noče vžgati. Eh, grem jaz malce podremuckati, da pridem k sebi potem bo to urejal.

Po dobrem popoldanskem spancu se lotim motorja, kaj pa če je samo stikalo za vžig, še to podmažem pregledam, nič. Vplinjač bo treba dol in je šel. V vedro sem zlagal vse dele, da mi slučajno ne bo kaj padlo v vodo, ker potem je konec! Edini napotek pri tem opravilu je skoncentriranost, niti za trenutek ne smeš pogledati vstran, da ja kaj ne boš zmočil. Uplinjač pričnem odpirati in takoj mi je jasno, poln je olja ter umazanije. Olja zato, ker nisem imel navodil koliko olja gre vanj. Andrej je pred časom le našel navodila in sedaj vem da gre le 2,5 dcl. Očistim uplinjač, ki je bil poln smeti zmontiram, zamenjam olje, dodam malce bencina v cilinder in volia deluje. En problem manj!

Jutri pride Jože na barko, vremenska napoved je slaba, danes ponoči nevihte jutri močna burja. Za varnost bi se moral prestaviti v drug zaliv na otok Pag, Ob pogledu na sidrno verigo ugotovim, da sem še dodatno zavezan za bojo. Danes se ne bom prestavljal, ker potem imam cel logistični problem priti po Jožeta. V primeru močne burje se bom le s težavo sidral, nič sklep ostajam na sidrišču in upam d a ne bo hudega.

Proti večeru pijem pivo in uživam v sončnem zahodu čez dve uri pridejo nevihte. Res prišle so nevihte, barko sem pripravil, vse zategnil, pospravil od vseh neviht ki so drvele mimo mene sem dobil le nekaj kapelj dežja. Nebo okrog mene pa je bilo razsvetljeno kot novoletna jekla. Ob polnoči se odločim jaz grem spat, kar bo pa bo. Borba s komarji je klasična rutina v Ninskem zalivu