Jadralni klub NEPTUN

Zjutraj sva poležavala kar dolgo. Spijem kavico, se okopam, mladi mornar pa se le počasi prebudi. Nato začneva s popravilom barke. Zamenjava dvižnico mizena, pritrdim pipo v kuhinji in opraviva še kup malenkosti, za katere nikoli ni časa.

Ko je delo končano, se odpraviva na obalo, kjer brezskrbno preživiva ves dan. Mornar se kopa, jaz pa uživam v baru. Dan se počasi prevesi v noč in od prijateljev se poslovimo. Jutri nadaljujeva plovbo. Čakava le še na ohladitev in burjo.

Ponoči je treskalo in začela je pihati burja. Noč prespiva kot profesorja.

V zalivu je bila prav prijazna. Na barki je že vse privezano in pripravljeno za odhod.

Mornar dvigne sidro in se skrije v zadnjo kabino. Batoo počasi reže valove. Z motorjem plujeva ob južni strani Zlarina, nato pa zavijeva proti severu, proti otoku Tijat.

Burja se je postopoma krepila in na odprtem morju upravičila svoj sloves. Sunki so dosegali tudi do 28 vozlov. Zaradi oblike otoka in najine smeri sva imela veter skoraj naravnost v premec. O jadranju ni bilo govora – čim prej se je bilo treba skriti v zavetje Tijata.

Edina uvala na otoku je zelo obiskana, zato sem z daljnogledom že od daleč opazoval, ali bo ostalo kaj prostora. Če ne, bi nadaljevala proti Murterju.

Počasi reževa valove in ko morje škropi po palubi, le opazim, da se v zalivu premakne nekaj jamborov. Dobro, to pomeni, da bo vsaj ena boja prosta.

Res je. Ob 12. uri sva bila na mestu in v prvem poskusu ujela bojo kot prava profesionalca. Sledilo je kopanje – uf, kako mrzla je bila voda! Potem pa poležavanje za ves preostanek dneva.

Veliko spanja, igranja kart in priprava kakšnega obroka. Burja še naprej nažiga, midva pa redno meriva njene sunke. Za zdaj ni videti, da bi kaj pojenjala.