Jadralni klub NEPTUN

Ponoči je imela Ester samohode in samogovore, tiščalo jo je lulat. Najprej se mi ni dalo urgirati, nato pa je bil jok in trušč čedalje glasnejši in moral sem jo dati na lamberček, nato pa hitro spat. Jutranji svit nekaj čez peto zjutraj me je zdramil in na vsak način sem se pokrival, da bi še malce spal, pa mi moj notranji brat dvojček pravi, pazi potem bo vroče, boš siten..ja ja in sem vstal. Pospravim ker smo imeli kar nasrano, dvignem sidro, prižgem našo hondico in že počasi odpeketamo proti Susku.

Otok Susak bomo obiskali prvič kot družina, na prvomajskem jadranju smo ga obiskali in bil mi je zelo zanimiv. Poleg tega pa ima odlične peščene plaže za našo mularijo, no o teh plažah in mulariji pa tole. Ju peljeva na plažo pet minut pa bi nekaj drugega, smo na barki težita da bi šla dol na obalo, demokracija se žal ne obnese, tako bo kot bo Skipper rekel in konec!

Imeli smo tudi jutranji posvet, namreč Oskar je bil noč poprej kar malce preveč siten in prebil je vse meje. Jaz pravim, ker je prvorojenec se mu to zelo pozna, če pa se še malce več ukvarjaš z njim je mera polna.

Zjutraj, izplujem iz Krijala in ni bilo nekega vetra, nato pa vedno bolj in dvignem najprej Genovo nato pa še glavnega. Veter SE, nato pa SW, v glavnem odlična plovba vse do Suska, lepo v hladu. Ob vsem tem pa sem si zaslužil rum & cola, pa napisal vmes dnevnik počistil vse kar še ni bilo, dela je kot ga vidiš.

Susak, lep otok, mojemu vice admiralu je bil takoj všeč, da to pa še Olib prekaša, evo nova redna postojanka je že kodirana v centralno procesno enoto. Vezanje na boje je zanimivo, saj imaš spredaj bojo nato pa muring. Boje so zelo na gosto postavljene, moram pa priznati da tako ustrežljivega mornarja alias inkasanta pa še nisem doživel. Samo spomnim se inkasanta na Dugem otoku, ki je komaj kaj izustil, ta pa tukaj skače vozi, usmerja pomaga in celo prijazen je povrhu vsega.

Plan za danes je že narejen, sladoled, svetilnik, pošta (dvig dinarčka), obisk svetilnika itd, imamo polno dela. Edino nisva se še odločila ali bova ostala še en dan ali gremo jutri zjutraj domov. Bomo videli kaj pravi vremenska napoved. Zaenkrat je zelo ugodna, južni vetrovi bodo pihali vsaj še dva dni.

Popoldne se trudimo malce zaspati, vendar je veselje za obisk otoka preveliko. Ob 15:00 se odpravimo na otok in z vice admiralom veslava do obale. Peš se podamo po kamniti obali vse do zaliva, kjer se mlada mornarja kopata in kopata ter sta vsa od mivke. Mivka je povsod, za kopalkami, v laseh v ustih povsod, uf spet bo cela barka od mivke.

Nekaj časa jih pustim da se skopajo, nato pa poženem motor in gremo na pijačo v klub iseljenika Susak, nato po sladoled in hitro v strm breg mimo slaščičarne do svetilnika. Prijazna žena svetilničarja nam je povedal za pot do vasi in že smo odkorakali. Vmes si ogledamo zapuščeno postojanko, vse je uničeno, pa na tako lepem mestu. Zapuščeni bunker pa je vsaj za nekoga zelo prikladno mesto, mlade lastovke so tam letale in se pripravljale za dolgo pot v Afriko.

Mlada mornarja sva spodbujala z nabiranjem robid, še malo pa jih bo za izvoz, povsod same robide. Ester nekaj protestira in že najdem lovsko opazovalnico, kjer imamo kratko malico in že se podamo naprej. Pridemo v vas in takoj ko ugledam napis konoba »Barbara« sem že zavil in iz ene drinkice si naročimo, slane sardele, ražnjiče, čevapčiče, krompirček, jasno vsega je bil premalo za naše zelo lačne želodčke. Lignji na žaru je pa bilo za naju z vice admiralom, odlični so bili! Cena zelo ugodna! Spustimo se po vseh katakombah na Susku, povsod so neki tuneli, rovi, zelo zanimivo in že smo pri čolničku in en dva tri na naši barčici. Obišče nas še inkasant pa se hitro zmeniva da je vse ok, ohladimo se še v prijetni vodi, preberemo pravljice in v objem noči. Jutri nas čaka celodnevno jadranja, vsaj do polovice Istre, upajmo na Vrsar.